Osebe, ki so ostale v situaciji v kateri se počutijo nemočne lahko hitro zaidejo v še večje težave, ki so vezane na različne oblike odvisnosti. Na tem mestu želim omeniti najbolj škodljiv in obenem tisti anksiolitik do katerega imamo največjo toleranco, to je alkohol.

Edini način, da pokažemo svojo pravo moč je da poiščemo (ne prosimo!) za po-moč.

Naslednja past je, da stiske, ki so nastale v medsebojnih odnosih poskušamo rešiti zgolj z branjem knjig, meditacijo in drugimi novodobniškimi skoraj magijskimi postopki.

Res je da je kakovostna literatura lahko v uteho in nam pomaga razumeti bolje kar se nam dogaja. Ravno tako je molitev blagodejna in nam pomaga iskati pravo smer. Vendar se moramo sprijazniti z dejstvom, da lahko težave, ki so nastale v odnosih rešimo le s pomočjo drugih. Tu je prva stigma in zadrega, ki jo morajo premagati. Glede tega imajo težavo predvsem moški, ki so bili vzgajani v smislu, da je slabič tisti, ki govori o čustvih ali gre po pomoč.

Oblike pomoči so različne: pomembno je imeti tako individualne kot skupinske oblike pomoči. Pretežno katere uporabljati je odvisno od posameznika, njegove težave in trenutnega dogajanja ali stopnje reševanja te težave.

Priznanje najprej samemu sebi, da potrebujem pomoč in nato priznanje stiske drugim je prvi znak poguma. Oseba se je postavila na noge, ne sprejema več vloge žrtve in je zbrala pogum, da ukrepa. Vendar, kako ukrepati ko postane breme preveliko, saj se ne moremo premakniti v pravo smer. Še huje je ko nekdo poišče napačno pomoč in se znajde v še večji stiski.  Odvisnosti se lahko razvijejo kot posledica spodletelega poskusa samozdravljenja duševnih stisk s snovmi ali obnašanji, ki preusmerijo pozornost in povzročijo ugodje, kljub nevzdržnim razmeram. In začaran krog je sklenjen bolj so razmere nevzdržne hitreje in močneje se oseba naveže na lažno uteho in postopoma postaja čedalje bolj  odvisna od substance ali vedenja.

Naslednji korak je  kje poiskati informacije o tem kam in po kakšno pomoč lahko gremo. Naj naprej omenim veliko težavo, ki jo imamo v Sloveniji in sicer pomanjkanje zakona o psihoterapiji. Že nekaj krat je bil v obravnavi a je zaradi razprtij med različnimi šolami vedno znova pristal v predalu. Trenutno se lahko kdorkoli proglasi za psihoterapevta, brez tega da bi imel kakršno koli izobrazbo kaj šele ustrezno izobrazbo. Dogajajo se tudi hujše kršitve ko oseba ni v moralnem in etičnem smislu primerna za tovrstno delo in lahko iz svoje nevednosti ali pohlepa povzroči veliko gorja.  Različne novodobniške šole proizvajajo terapevte po želji: karmični, angelski vodniki, theta healing- trans, hipnoze, energetska čiščenja blokad osebe, hiše… vse skupaj je predvsem čiščenje denarnice in še in še bi lahko naštevali.

Tudi samopomočna literatura je lahko škodljiva, saj prodajajo mnoge ti knjižne uspešnice, ki govorijo o moči neprestanega pozitivnega mišljenja, ki materializira bogastvo v naših življenjih, ker smo si ga predstavljali…. To so večinoma ameriški prevodi v smislu kaj počnejo najuspešnejši ljudje, kar ponavadi sovpada z najbogatejšimi in razna druga skrajna razmišljanja. Res je, da na kratek rok tovrstna sprememba mišljenja in »magično mišljenje«, da obstaja rešitev brez, da bi kaj konkretnega spremenili  in se ukvarjajo zgolj s ponavljanjem pozitivnih afirmacij. Na kratki rok lahko tovrstno razmišljanje prinese neko olajšanje stiske, vendar se nerešeni problemi, če se jih lotimo reševati na tovrstne neprimerne načine samo okrepijo in kasneje izbruhnejo v še hujši obliki.

Torej, prva ovira pri iskanju pomoči so narcisi in psihopati- dobičkarji, ki kujejo dobičke na stiski drugih in jim ni v interesu, da bi v resnici šlo komu bolje, temveč da postane od njih odvisen in jim ustvarja dobiček. Tukaj naj omenim samo različne bioenergetike, vedeževalce, šamane, hipnotizerje, t.i. samooklicane svetovalce in psihoterapevte. Tej oviri se lahko izognemo predvsem z informiranjem in iskanjem pomoči pri že uveljavljenih organizacijah, kjer lahko dobimo tudi informacije o tem kateri so zaupanja vredni terapevti in kateri niso.

Pri stiskah je zelo pomembno, da (v kolikor je to mogoče) najprej poiščemo pomoč pri prijateljih in v družini. Prijateljski pogovor razbremeni, v kolikor ugotovimo, da se težava nadaljuje moramo poiskati zunanjo-strokovno pomoč. Na žalost veliko oseb dobi prek prijateljev napačne usmeritve za razne zdravilce in podobno, ki težavo odpravijo v recimo treh srečanjih.  Pri tem bodite skrajno pozorni, saj  stiske, ki so se kopičile celo življenje ali morda celo več generacij ne morejo biti odpravljene v nekaj hipnotičnih, energijskih…ali kakršnih koli drugačnih energijskih praksah. Prvi znak za preplah je dejstvo, da zagotavljajo izboljšanje in to v kratkem času.

Strokovnjaki na področju duhovnosti in duševnega zdravja lahko pomagajo a ne morejo narediti stvari namesto nas. Gremo PO MOČ - po moč, da si lahko pomagamo sami.

Strokovnjaki ne morejo vnaprej vedeti koliko časa bo obravnava trajala, saj je vsak posameznik edinstven in edinstvene so tudi okoliščine v katerih se znajde. Žal so obravnave vedno bolj vezane na finance. Tukaj naj omenim pomen Karitasa in drugih humanitarnih in nevladnih organizacij, ki nudijo vrhunske storitve, ki so za osebo v stiski brezplačne. Žal je na drugi strani velika težava v pomanjkanju psihiatrov in kliničnih psihologov, ter predolgih čakalnih vrstah. Če je nekdo v stiski mu je večmesečna čakalna doba približno kolikor traja čakanje na prvi psihiatrični ali klinično-psihološki pregled lahko enostavno predolga.  V nujnih primerih so telefoni za pomoč v stiski nepogrešljivi: Samarajn, Tom telefon in seveda telefon informativno-svetovalne pisarne v Ajdovščini 030-646-946.

V kolikor potrebujte pogovor in podporo pri spoprijemanju s težkimi občutji, odvisnostjo ali motnjami hranjenja me pokličite na 030-646-946 ali pišite na pelikan.ajdovscina@gmail.com. Uradne ure so vsak torek 9.00-12.00 in četrtek 16.00-20.00 na Gregorčičevi ulici 17 v Ajdovščini. Svetovalka: mag. Silva Pavlin- Zavod Pelikan- Karitas, program: Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Smo pridruženi partnerji projekta OMRA. Za podporo se zahvaljujem Občini Ajdovščina.

* Naslovna fotografija: Pixabay

Deli Nazaj