Kuhinja je odraz potreb uporabnika in ne skopirana všečna ideja iz Pinterest-a. Nikar naj ne oči odločajo o tem kaj potrebujete, razum ima tukaj pomembnejšo vlogo. Dobro funkcionalno zasnovo bomo skreirali le, če upoštevamo osnovne zakonitosti načrtovanja in svoje potrebe.

Ker po svetu ne hodim z zaprtimi očmi in, ker moj nos zavoha marsikatero načrtovalsko napako bi vam želela olajšati stvari pri načrtovanju. Vas opozoriti na najpogostejše "kikse", ki se zgodijo četudi nočemo. Kuhinje namreč ne menjujemo vsako leto, tako kot neudoben par čevljev.

1. KUHINJSKI TRIKOTNIK ali DELOVNI TRIKOTNIK

Osnovno vodilo za načrtovanje kuhinje so delovni centri. Delovne naloge v kuhinji združujemo v štiri delovne centre. Ti centri so shranjevanje živil, priprava živil, kuhanje in peka ter shranjevanje kuhinjskih pripomočkov in posode. Delovni centri morajo biti organizirani v nekem sosledju, postopku priprave hrane. Med najbolj pomembne dele kuhinje spada vsekakor kuhališče, hladilnik in pomivalno korito. Omenjeni deli kuhinje v najoptimalnejši zasnovi tvorijo trikotnik, katerega obseg ni večji od 6,6 metra.

2. ZANEMARJANJE DELOVNE POVRŠINE

Delovna površina v kuhinji je zelo pomembna. Na njej odlagamo, sekljamo, režemo, valjamo in pripravljamo hrano. Najpomembnejša in najfunkcionalnejša delovna površina je med kuhališčem in pomivalnim koritom. Nikakor ne postavljajte kuhališča in pomivalnega korita enega ob drugim. Zmanjkalo vam bo prostora za enostavno odlaganje kuhinjskih pripomočkov in živil. Posledično boste z mokro hrano kapljali po kuhinji, ker bo delovna površina na drugi strani kuhališča. V izrazito majhnih kuhinjah kvalitetne delovne površine ni veliko. Spremenljiv minimum, ki nam omogoča kolikor toliko solidno kvalitetno delovno površino je 60 centimetrov. V kolikor je kuhinja večja naj bo tudi kvalitetne delovne površine več.

3. NERAZUMEVANJE ODNOSOV MED ELEMENTI

Nikakor ne ob visoke kuhinjske elemente brez vmesnega prostora postavljati kuhališča ali pomivalnega korita. V takšnih prostorih se boste počutili utesnjeni, gibanje in odlaganje bo oteženo. Ob kuhališču potrebujete prostor kamor odložite kuhalnico, začimbe ali pa zgolj zato, ker ročaji kozic segajo čez kuhališče. Ob umivalniku je odmik od visokega elementa 10-15 centimetrov smiseln. Kuhališče od visokega elementa odmikajte za prostor velikega kuhinjskega krožnika, to je 30 cm.

4. POZABLJAMO NA VTIČNICE

Vtičnic ni nikoli premalo. V kuhinji imamo milijon in enega kuhinjskega pomočnika, ki za svoje delovanje potrebuje elektriko ali pa je na elektriko priključen zgolj, ko se polni. To so aparati, ki nam lajšajo delo, nekateri pa skrbijo za osnovno pripravo hrane. Nespametno je govoriti kam postaviti vtičnice, ker so to specifike posamezne kuhinje, prav tako je nesmiselno povedati koliko je minimalno število vtičnic, ki jih potrebuješ v kuhinji. Na oko bi lahko rekli, naj si ob delovni površini zagotovimo vsaj 4 vtičnice.

5. NEPRIMERNA OSVETLITEV DELOVNE POVRŠINE

Osvetlitev, razporeditev in moč luči je kompleksna stvar na katero prepogosto pozabljamo. Prostor kot je kuhinja potrebuje ambientalno osvetlitev celotnega prostora in delovno osvetlitev delovne površine. Pomembno je, da s svojim telesom ne delamo sence na osvetlitev delovne površine. Delovna površina mora biti osvetljena povsod tudi tam kjer pomivamo posodo. Običajno pa za osvetlitev kuhališča poskrbi razsvetljava, ki je integrirana v napi.

6. KUHINJA BREZ NAPE

Napa skrbi za filtracijo neprijetnih vonjav in vlage. V kolikor v bivalnih prostorih nimamo zagotovljenega mehanskega prezračevanja izberimo napo z zunanjim odvodom zraka. V nasprotnem primeru bo svojo nalogo odlično opravljala tudi napa na ognjene ali druge filtre, ki za svoje delovanje ne potrebujejo zunanjega odvoda. Nikakor ne pričakujte, da bo okno ob kuhališču opravljalo popolnoma enako nalogo kot napa. Okno nikakor ni nadomestek nape. Dolgoročno okno ob kuhališču ni praktična stvar, saj se vam v okvir okna zažre maščoba, ki jo ne ravno enostavno odstranimo.

7. NELOGIČNA POSTAVITEV POMIVALNEGA STROJA

Pomivalni stroj aplicirajmo v neposredni bližini pomivalnega korita. Njegova lokacija naj nikakor ne bo na najbolj prehodnem delu kuhinje, ampak nekje ob strani. Na neki točki kjer ne ovira gibanja kuhinjskega trikotnika in lahko pomivalni stroj med pripravo hrane pustimo odprt, brez da si pri tem ne polomimo vseh zob.

8. POZABLJANJE NA ODLAGALNO POVRŠINO

Odlagalna površina je prav tako pomembna kot delovna površina. Zadostno odlagalno površino moramo zagotoviti ob hladilniku in pečici. Hrano, ki jo prinesemo iz trgovine odložimo na neko mesto in jo iz tam zlagamo v hladilnik ali omare z živili. Prav tako pa moramo imeti mesto kamor lahko odložimo hrano, ki smo jo pripravili v pečici. Pri načrtovanju kuhinje, delovne in odlagalne površine ne zanemarjajte potreb po malih gospodinjskih aparatih, ki so stalno v uporabi in se običajno nahajajo na kuhinjskem pultu (kavni avtomat, toaster, sokovnik...).

9. OZKI PREHODI

V kuhinji je potrebno zagotoviti zadostne prehode med elementi. Da lahko v kuhinji nemoteno delata in funkcionirata dve osebi mora biti razmak med dvema linijama kuhinjskih elementov ali kuhinjskimi elementi in nasprotno steno vsaj 90 cm. V obzir imejte, da je dolžina klasičnih kuhinjskih predalov 55 cm, za njih se še mi postavimo. Pri odpiranju pomivalnega stroja zasedemo 70-75 cm globine prehoda. Vrata hladilnika nam zasedejo cca 60 cm prehoda ali več.

Načrtovanje kuhinje ni bav bav, je pa stvar, o kateri je potrebno razmišljati že v fazi načrtovanja objekta. 30 centimetrov širša kuhinja lahko velikokrat pomeni več delovne površine, boljšo postavitev elementov. Pri načrtovanju kuhinje razmišljajte, sprašujte, iščite in preizkušajte. Nikakor se ne smete zadovoljiti s prvo trditvijo ali odgovorom uporabnika ali prodajalca pri načrtovanju kuhinje. Saj veste kako pravijo sto ljudi sto čudi, več mnenj, boljšo in jasnejšo sliko si boste ustvarili.

* Kolumna je bila prvotno objavljena v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Avtorico lahko berete tudi na spletnem portalu Idaa.si

Deli Nazaj