Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteTisti torek sem se v službi postavila v vrsto. Trenutek trajajoč rahlo pekoč občutek v rami. Zvečer me je pričela nekoliko boleti leva roka. Bolečina je že naslednji dan izzvenela. Izkoristila sem privilegij zdravstvenih delavcev in bila cepljena proti Covidu 19 med prvimi. Izkoristila sem svojo pravico. Opravila sem svojo dolžnost.
Mamina sostanovalka v domu starejših je bila upokojena medicinska sestra, ki je za časa službovanja opravljala delo na visokem položaju. Rada sem se pogovarjala z njo, govorili sva o zdravstvu in o zdravstvenih delavcih, o medicini včeraj in danes, o prednostih in slabostih našega časa. Njene pronicljive pripovedi so bile polne življenske modrosti. Nekega dne mi je pripovedovala o deklici z davico. Bila je zelo slaba, dušila se je, spremljala jo je na Infekcijsko kliniko. Na poti v Ljubljano ji je deklica umrla na rokah: »Še danes vidim pred očmi njen angelski obraz, obdan s plavimi kodri…«Jaz pa sem se o davici učila le iz knjig. Po zaslugi cepljenja moja generacija zdravnikov ni davice nikoli videla. Prepričana sem, da so takratne matere cepljenje sprejele z velikim olajšanjem, prineslo je upanje za njihove družine. Danes pa je postalo žrtev lastnega uspeha. Običajno se zdravniki kar dobro cepimo, več pomislekov pa imajo ostali kadri v zdravstvu. Če si omislimo kakšno eksotično potovanje, se bomo sicer vsi brez zadržkov cepili proti rumeni mrzlici, ob cepljenju doma in v službi pa bomo oklevali. Cepljenje povzroča še največ stranskih učinkov tistim, ki ga odklanjajo: »Enkrat sem se cepila proti gripi, potem pa sem imela celo leto same težave…« Mene, ki se redno cepim, pa le vsakih nekaj let dva dni malo bolj boli roka…
V domu so običajno jesenski položnici za plačilo oskrbe III.a za mamo priložili dopis v drobnem tisku: »Če se želi vaša svojka/svojec cepiti proti sezonski gripi, pokličite na ta telefon, da jo/ga bomo vpisali na seznam.« Samo to in nič drugega. Nobene obrazložitve, kako resne zaplete lahko prinaša gripa starejšim ljudem s pridruženimi boleznimi, nobene zloženke, nobenega plakata NIJZ-ja v domu. Spraševala sem se, koliko osebja se bo cepilo. Ali so se o pomenu precepljenosti zaposlenih v domovih za starejše pogovarjali na jutranjem raportu? Ali se bo cepilo vodstvo doma, da bi bilo ostalim za zgled? Se bo cepil direktor? Glavna sestra?... Mamo sem vpisala na seznam. Tudi jaz sem se cepila. Cepila sem se, da zaščitim sebe, svojo družino in svojo ostarelo mamo. Cepila sem se, da bom zaščitila svoje bolnike in da ne bom s svojo okužbo še dodatno obremenila njihovega zdravstvenega stanja, kar bi se za nekatere lahko tudi usodno končalo. Cepila sem se zaradi svojih sodelavcev, da jim ne bom z bolniško odsotnostjo v zimskem času, ko imamo največje delovne obremenitve, dodatno naložila na rame še svojih obveznosti.
Od marca lani smo ujetniki epidemije Covid 19. Vrata v domove za starejše smo zaklenili, starostnike smo osamili, v imenu varnosti smo jim odvzeli pravico do družine. Domovi za starejše so se spremenili v zapore. Že prej mačehovsko odmerjena vsakodnevna oskrba, podporna delovna in fizioterapija se je za zaklenjenimi vrati še skrčila. Iz radijskih in televizijskih sprejemnikov sta kar naprej odmevali besedi »zaščita najranljivejših«, kakor da je to čudežna mantra, ki bo pregnala virus iz domov za dolgotrajno oskrbo in prikrila našo neučinkovitost. A mantra ni delovala! Starejših v domovih nismo uspeli zaščititi. Delež okuženih v starostni skupini nad 85 let je na račun domov nesramno visok. V prenekaterem domu so načrti o organizaciji rdečih in sivih con delovali le na papirju, okužba pa se je kakor v mišolovki razširila na vse stanovalce in preveč negovalcev. Z uvedbo preventivnega testiranja zaposlenih v DSO-jih, ki so ključni prinašalci in prenašalci okužbe v tem zaprtem sistemu, smo zamudili dva meseca. Slovenija je na neslavnem tretjem mestu na svetu po številu umrlih za Covid na milijon prebivalcev. Jeseni smo imeli ekstremno visoko presežno umrljivost, 58% umrlih se je okužilo v DSO-jih (npr. v sosednji Italiji pa 35%). V domovih za starejše je umrl vsak deseti stanovalec. Tako je direktor NIJZ-ja lahko le resignirano povedal: »Covid je dokazal vse slabosti našega ravnanja s starejšimi. Dolgo smo samo čakali, kdaj se bo ta sistem sesul, in sesul se je s prihodom Covida.«
S cepljenjem smo končno dobili upanje, da epidemijo ustavimo. Zaposleni v domovih imajo priložnost, da zaščitijo svoje oskrbovance. Koliko se jih bo cepilo? Je cepljenje za zdravstvene in negovalne delavce pravica ali pa je tudi dolžnost? Koliko direktorjev se bo cepilo? Koliko glavnih sester? Pozivam jih, da o svojem cepljenju javno spregovorijo, naj z dobrim zgledom spodbudijo še ostale!
Tisti torek sem se v službi postavila v vrsto. Trenutek trajajoč rahlo pekoč občutek v rami. Zvečer me je pričela nekoliko boleti leva roka. Bolečina je že naslednji dan izzvenela. Izkoristila sem privilegij zdravstvenih delavcev in bila cepljena proti Covidu 19 med prvimi. Izkoristila sem svojo pravico. Opravila sem svojo dolžnost.
* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina