Ena najpogostejših izjav, ki jih slišim od svojih mentorjev in starejših, je, da je prihodnost v rokah mladih. Dejstvo pa je, da je ta prihodnost trenutno v precej kritičnem stanju. Svet se sooča s perečimi okoljskimi in družbenimi problemi, do katerih mladi nismo brezbrižni in hladni, ampak o njih aktivno razmišljamo, saj se zavedamo, da bodo njihove posledice najbolj vplivale prav na naše življenje in našo prihodnost. Občutimo, da je nujno iskati rešitve za svoj lastni obstanek. Svoje zahteve in pričakovanja smo zato pripravljeni izraziti glasno in odločno.

Z zadovoljstvom opažam, da smo mladi tudi v naši občini v zadnjem času vse bolj dejavni. Vključujemo se v mnoge šolske in občinske projekte. Eden takih je senčenje, projekt Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, ki nam omogoča obiskovanje delovnih mest s področij, za katera se zanimamo. Tako pridobimo neposredne informacije, prepoznamo svoje potenciale in raziščemo svoje interese, da bi našli svoje mesto v tem svetu. Projekta sem se udeležila tudi sama. Senčila sem na oddelku za finance podjetja Incom, saj razmišljam o študiju ekonomije. Lahko rečem, da me je izkušnja k temu spodbudila. Pritegnil me je širok nabor priložnosti, ki ga ponuja to področje. Potrebi po spremembah se gospodarstvo ne bo izognilo in želim si sodelovati pri oblikovanju bolj etičnega in za okolje prijaznega poslovanja.

Prav trajnostna naravnanost je zame, mlado Ajdovko tik pred odhodom na študij, izjemnega pomena. Okoljska zavest je med mladimi zelo razvita in spremembam smo se pripravljeni prilagajati, tudi tako da razmišljamo o vzdržnostnem življenjskem slogu. Sama si na primer prizadevam čim bolj omejiti količino oblačil, ki jih kupim, marsikaj kupim »iz druge roke«, vedno recikliram itn. A za korenite rešitve so potrebne sistemske spremembe. Poleg tega so po mojem mnenju nujne izboljšave javnega prevoza, ki je trenutno slabo organiziran in pomanjkljiv. Poudariti bi morali pomen odprtosti, sprejemanja drugega in drugačnega ter povezanosti z zunanjim svetom, saj bo v nasprotnem primeru posameznika od vrnitve v domači kraj in aktivnega udejstvovanja v njem odvračal občutek omejenosti, nemoči in ujetosti vanj.

Četudi nam občina Ajdovščina s svojo gospodarsko razvitostjo in uspešnostjo ponuja mnogo možnosti za razvoj naših potencialov, pa veliko mladih v njej vidi le odskočno desko, ki jim bo omogočila uspeh drugje. Prav zato mislim, da bi se občina morala bolj truditi in nam pokazati, da ne želi izgubljati obetavnega mladega kadra. To bi lahko dosegla s še več vključevanja mladih v občinske strukture. Predlagam sodelovanje pri razvojnih projektih in povečanje zanimanja za interese in vizijo mladih. Upoštevati bi bilo treba naše odzive in mnenja. Konkretno bi se to lahko izvajalo z raznimi anketami, lokalnimi volitvami ipd. Prav tako bi bilo potrebno utrditi sodelovanje z mladinskimi organizacijami, kot je npr. Klub ajdovskih dijakov in študentov. Tako bi mladi dobili potrditev, da ima občina posluh za nas in da se trudi oblikovati prihodnost, ki bo zadovoljila tudi naše želje in potrebe.

Kdo smo torej mladi Ajdovci? Ker je naš pogled na družbo pomembno oblikovalo odraščanje v močno globaliziranem svetu, ki je meje našega domačega kraja, občine in države zelo razširilo, se počutimo svobodne in neodvisne. Mislim, da je ena od posledic našega širšega duhovnega obzorja tudi večja ambicioznost. Od sebe in svoje okolice veliko pričakujemo. Naši cilji in ideali so visokoleteči. Pripravljeni smo se soočiti z zahtevno situacijo. In prav to je tisto, kar Ajdovščina, Slovenija in naš svet potrebuje. Če je torej prihodnost v naših rokah, si upam trditi, da vanjo vstopamo z veliko upanja.

* Naslovna fotografija: Lia Bajec

* Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina - junij 2021

Deli Nazaj