»Ko bodo na vrsti prihodnje volitve in vas bodo politiki prepričevali, da volite njih, jim postavite ta štiri vprašanja: (1) Kaj boste naredili za zmanjševanje nevarnosti jedrske vojne, če boste izvoljeni? (2) Kaj boste naredili za zmanjševanje nevarnosti podnebnih sprememb? (3) Kaj boste naredili za uravnavanje tehnik in tehnologij preboja, na primer umetne intelligence in bioinženiringa? In za konec še: (4) kako vidite svet v letu 2040; kakšna je vasa najbolj črnogleda napoved, kakšna pa najbolj optimistična?

Če politiki teh vprašanj ne razumejo ali če nenehno govorijo o preteklosti, ne da bi bili zmožni oblikovati smislene vizije prihodnosti, jim ne namenite svojega glasu.«

Tako piše zgodovinar in filozof Yuval Noah Harari v svoji poslednji knjigi “21 nasvetov za 21. stoletje”.

Globalizacija politike nakazuje, da bi se morala politična dinamika v državah veliko bolj posvečevati  svetovnim problemom in interesom. ZN so leta 2015 sprejeli Agendo za trajnostni razvoj 2030 in 17 ciljev, ki so načrt za doseganje boljše in bolj trajnostne prihodnosti za vse. Obravnavajo globalne izzive, s katerimi se soočamo, vključno z revščino, neenakostjo, podnebnimi spremembami, degradacijo okolja, mirom in pravičnostjo.

Človek je v zadnjih sto letih ogrozil naravno ravnovesje in posledično svoj obstoj. Preprosto nimamo druge izbire, kot da se osredotočimo na zelene naložbe in inovacije, gospodarstva, ki podpirajo in delujejo v harmoniji z ekosistemi, humane in solidarnostne skupnosti, v katerih je poštena izmenjava eno od temeljnih načel. Zemlja bo še naprej živela brez nas. Mi smo tisti, ki bomo, če bomo nadaljevali s kratkovidnostjo, pohlepom, sebičnostjo, uničili lastne življenjske razmere v našem (za zdaj) edinem domu.

Najbolj “vroča” tema danes je energetska neodvisnost in boj proti energetski revščini, ki je samo en segment celotne zgodbe. Ampak kaj lahko naredijo politiki? Za začetek, brezplačna sončna energija bi se morala uporabljati za proizvodnjo električne energije ali tople vode v vseh javnih stavbah. V srednjih šolah, upravnih občinskih stavbah, kulturnih ustanovah, gasilskih objektih, zdravstvenih domovih in ostalih javnih podjetijh in ustanovah. V njih je treba opredeliti in izvajati varčevalne ukrepe. Vse za namen optimizirane razsvetljave, ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije ter toplotne izolacije sten in streh. Izpostavila bom dva primera dobre prakse. Prvi je v naši občini, in sicer skupnostna sončna elektrarna Budanje. Gre za prvi slovenski primer samooskrbne skupnosti, ki se oskrbuje z zeleno energijo iz sončne elektrarne, ki je postavljena na javnem objektu. Drugi pa Tilos v Grčiji, ki je prvi energetsko samooskrbni otok v Sredozemlju. In to s stoodstotno obnovljivimi viri energije z unikatno kombinacijo vetrne in sončne energije. Pred tem je električna energija na Tilos prijahajala iz elektrarne na Kosu, ki jo poganja nafta, zdaj pa že izvažajo v nasprotni smeri.

»Na svetu so nekatere stvari, ki jih ne moremo spremeniti – gravitacija, entropija, hitrost svetlobe in naša biološka narava, ki za naše zdravje in dobro počutje potrebuje čist zrak, čisto vodo, čisto zemljo, čisto energijo in biotsko raznovrstnost. Zaščita biosfere bi morala biti naša največja prioriteta, sicer zbolimo in umremo. Druge stvari, kot so kapitalizem, podjetništvo, gospodarstvo, valuta, trg, niso sile narave, izumili smo si jih mi. Niso nespremenljivi in ​​jih lahko spremenimo. Nima smisla dvigovati ekonomijo nad biosfero.« – David Suzuki

 “Res me ne zanima politika – zakaj bi sploh šla/šel voliti?” Mogoče tebe politika ne zanima, ampak se ta zanima zate in ima velik vpliv na tvoj vsakdan. Je povsod okoli nas, tudi če jo ne vedno opazimo. Cesta pred vašim blokom, ki ima luknje, ulica, ki nima kolesarske steze, onesnaženost zraka, cena in dostopnost vode in hrane, diskriminacija. Vse je odvisno od politike in odločanja politikov.

Grassroots participacija

Lokalna politika mora izhajati spodaj navzgor, od lokalnih skupnosti, preko udeležbe samih prebivalcev v procesu načrtovanja in implementacije.

Samo preko udeležbe na volitvah, lahko naredimo spremembo. Vsake volitve so podnebne volitve. Glasujte za podnebno in okoljsko pravičnost. Imamo dolžnost, da nam ni vseeno in pogum, da zaustavimo škodo. Gremo volit!

* Kolumna je bila prvotno objavljena v aprilski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Naslovna fotografija: Pexels

Deli Nazaj