Pravičnost in mir sta temelj sobivanja, vendar že prva postaja križevega pota govori o Pilatu, ki si je umil roke in o množicah, ki so še včeraj vpile »Hozana«, naslednji dan pa »Križaj ga!«. A je danes kaj drugače? Glas ulice kroji usode mnogih. Žalostno pri vsem tem je, da so se učenci razbežali, pravičniki pa  molčali. Kristjani, pomislimo na naše reakcije, saj se tudi mi vse prevečkrat umaknemo, ko krivo govorijo o naši sestri ali bratu.

Ko so vojaki Jezusa zasmehovali je bilo ranjeno dostojanstvo človeka in Boga. Koliko je ranjenih ljudi med nami, za zaprtimi vrati domov izgubljajo dostojanstvo najbolj šibki, ženske in otroci, pa tudi nasilneži. Trgovina z belim blagom je kraj izživljanja, izkoriščanja, ponižanja, vir zaslužka. Čas je, da razmislimo o novodobnih vojakih, ki nalagajo križe.

A še obstaja kultura odnosov? Govorimo o prostituciji in zvodnikih, hote ali nehote pozabljamo, da so največji križ tisti, ki z denarjem kupujejo ljubezen. Posel se širi, saj so tu droge, ki zadenejo dekleta in fante, žal, tudi otroke. Bodimo sočutni in ponudimo roko vsem, ki padejo pod križem.

Starček Simeon je Mariji napovedal, da bo zaradi sina njeno dušo presunil meč. Tudi današnje matere in očete prebada meč skrbi in bolečin. Za mnoge matere se Kalvarija začne že, ko začuti, da nosi otroka. Vse prevečkrat sliši, da je ona edina poklicana, da odloča o življenju in smrti tega bitjeca. Gorje njej in otroku, če se v tej stiski znajde sama.

Peta in šesta postaja nas uči, da so za blažitev trpljenja vseh ljudi potrebni Simoni iz Cirene in Veronike s prtom. Če si kristjan je to tvoja dolžnost, vendar sta za vzgled izbrana prav Simon in Veronika, ki nista bila Jezusova učenca in sta srčno pomagala. Ko bolezen potrka na vrata šele spoznamo kako smo nemočni. Sama sem to doživljala v bolnici. Sem pa srečala medicinsko osebje, ki je bilo na las podobno Simonu in Veroniki. Mnoge ne zanimajo plačilni razredi temveč ljudje, ki jim v duši pustijo odtis dobrote.

Na poti na Kalvarijo je Jezus spet padel pod križem, sprejel je ponižanje, saj je vedel, da bomo zato mi ozdravljeni. Vedno znova smo priče medijske gonje proti ljudem v javnih službah, v politiki in tudi v službi oznanjevanja Božje besede. Ne glede na to, ali so novice resnične ali ne, pozabljamo na evangelijsko opozorilo: »Ne obsojajte in ne boste obsojeni, oproščaje in boste oproščeni« (Lk 7,37). Zakaj potem obračamo pogled stran?

Kruta je osma postaja, ko Jezus nagovori Jeruzalemske žene in napove dan,        ko bo rečeno »Blagor telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!« Tudi te besede pripomorejo, da se družine ne odločajo za otroke. Ni le vojna in bolezni, prišli so dnevi, ko otroci in mladi umirajo na obroke; pred rojstvom, v otroštvu zaradi lakote, v mladosti zaradi drog in zlorab in tako ostane za veselje do življenja bore malo. Gospod daj poguma!

Ves izmučen je prišel na Golgoto in bil križan. Marijino srce je prebodel meč. Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašujejo kje, kdaj in zakaj? Ostajajo skupni grobovi ljudi brez imena na bojiščih, v globini morja, v podrtih hišah. Osnova civilizacije je »Mrtve pokopavati«. Čas je, da tudi mi izpolnimo krščansko dolžnost.

Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

* Naslovna fotografija: Jožica Ličen

Deli Nazaj