Pred časom sem v knjigi »Če…« naletela na zanimivo primerjavo, v kateri je avtor David J. Smitha nastanek Zemlje postavil v časovno obdobje enega leta. Predstavljajte si, da je Zemlja nastala v prvih 1. januarja, medtem ko je človek prišel šele v zadnjih dneh decembra. Torej smo na tem planetu, o katerem mislimo, da že vse vemo, šele nekaj kratkih trenutkov.
Naša sodobna družba, tako imenovani "moderni" človek, izpostavlja razum in levi del možganske poloble. Skozi razum želimo vse razložiti, dokazati in obvladati, a na tej poti smo izgubili stik sami s sabo. V nenehnem dokazovanju smo zanemarili nekaj dragocenega - izgubili smo občutek za čarobnost življenja. In tako se je voda, ki je nekoč bila predmet čaščenja in spoštovanja, spremenila v navadno mokro tekočino, brez globljega pomena.
Nedavno sem odkrila neverjetno zanimivo informacijo o civilizaciji, znani kot Atlantida. V tistih oddaljenih časih naj bi ljudje vodo uporabljali kot svojo knjižnico in kot izjemno močan nosilec spominov in sporočil. Vedeli so, da je voda zavestno bitje, ki ima izjemno sposobnost shranjevanja informacij, in da je veliko več kot le brezdušno mokro telo. V svoji modrosti so se zavedali, da se voda odziva na naše misli, besede in čustva, zato so v njene skrivnostne globine zapisali svoje najdragocenejše spomine, znanja in modrosti. Upam, da nas še vedno čakajo ta sporočila, ki so zakopana globoko v srčnem utripu vode.
Voda je naš učitelj
Voda, ta zares čudežni element, nam s svojim brezpogojnim sprejemanjem podarja dragoceno lekcijo. Ne glede na to, ali ji ponujamo umazanijo straniščnih školjk ali drugo delo, se voda ne pritožuje. V odsotnosti ega nas uči, kako pomembna je prilagodljivost in odprtost za spremembe.
Voda je učiteljica, ki nam podarja modrost. Razkriva nam, da se moč skriva v sprejemanju življenjskih izzivov brez odpora. V njenem objemu se učimo, kako pustiti, da nas spremembe oblikujejo, namesto da se zoperstavljamo toku življenja.
In tako nas voda, ta neskončni učitelj, vsak dan povabi k pouku. Vztrajno nam prigovarja, da je sprejemanje ključ do ravnovesja, da je prilagodljivost moč in da nam odprtost za spremembe odpira vrata k novim izkušnjam.
Človeška čustva so povezana z vodo
Kako pomirjujoče je šumenje vode ali zvok dežja! Voda je element, ki pomirja in sprošča naša čustva. Simbol vode povezujemo z različnimi čustvenimi stanji; predstavlja ljubezen, ki teče kot tok vode, simbolizira tudi žalost in solze obupa. Povezava med vodo in čustvi se kaže tudi v naših podzavestnih mislih in občutkih.
Masaru Emoto je v svojih dolgoletnih raziskavah dokazoval prav to - kako močno so misli in čustva povezani z vodo. S posebno tehniko je fotografiral kristale vode, ki je bila izpostavljena lepim in grdim besedam. V vodi, ki poslušala besede ljubezni in hvaležnosti, so se oblikovali pravilni kristali čudovitih oblik. Na drugi strani pa so se v vodi, ki je bila izpostavljena besedam sovraštva, ustvarili kristali nepravilnih oblik. Ugotovil je, da naravna izvirska voda ustvarja lepe kristale, medtem ko voda iz vodovoda ali voda, obremenjena s kemikalijami, tvori grde kristale, nepravilnih oblik.
Tudi naše telo je sestavljeno iz vode. Zato besede, ki jih izgovarjamo in poslušamo, vplivajo na vodo v našem telesu. Ali smo izpostavljeni besedam ljubezni in hvaležnosti ali pa se šibimo pod besedami strahu in obupa?
Od kod ideja o nimfah, rusalkah in drugih vodnih bitjih?
Ko smo kot človeška bitja stopili na ta planet, smo bili povabljeni v čudoviti svet, vendar se v svoji aroganci ne zavedamo, da nismo edini ustvarjalci in skrbniki. Obkrožajo nas nevidna bitja, a njihova navzočnost nam postane jasna le, če pogledamo svet skozi srce.
Naši predniki so imeli posebno darilo - sposobnost prepoznavanja svetlobnih bitij, ki omogočajo življenje na tem planetu. Zato so jim nadeli imena, kot so deve, rusalke, nimfe. Rodili so se škrati, palčki, velikani - bitja, ki so izvirala iz elementov narave. Vsa ta bitja so uglašena in harmonično sodelujejo z Zemljo-Gajo, prispevajo k vzdrževanju pogojev za bivanje.
Tudi naš izvir Hublja je tesno povezan s temi magičnimi bitji. O tem nam govori tudi legenda o njegovem nastanku, ki omenja pomoč elementarnih bitij. Ko se poglabljamo v to starodavno zgodbo, začutimo energijo prisotnosti velikanov, škratov, vil in drugih čudesnih bitij, ki so zlila svojo magično moč in ustvarila izvir, kot ga poznamo danes. Opazujmo kaplje, ki plešejo po površini vode, in se zavejmo, da so v vsaki od njih skrite zgodbe, stara sporočila iz daljnih svetov, ki so jih prinašala prav ta nevidna bitja!
Naj se zavedanje o teh nevidnih bitjih prebudi v nas. Prisluhnimo jim s spoštovanjem in hvaležnostjo, saj so tisti, ki ohranjajo ravnovesje in harmonijo v tej Zemlji, ki ji pravimo dom.
Spremenimo odnos do vode in voda bo spremenila odnos do nas
Nastopil je trenutek, ko bi morali vzeti čas in preoblikovati svoj odnos do vode - ne le kot neživega elementa, temveč kot bitja. Nimfe, ki prebivajo v vseh vodah Vipavske doline, občutijo našo ignoranco in jo težko prenašajo. Voda se odziva na naše misli in besede! Kakšne informacije prenaša, ko se preliva po naši slikoviti dolini? Kakšna sporočila si prebivalci pošiljamo preko rek in studencev?
Vipavska dolina je prepletena z mnogimi rekami, potoki in studenci, ki ji dodajajo svoj čar. Bogata je tudi z izviri, med njimi so tudi tisti energijsko močni, o katerih smo se že pogovarjali z Jožetom Munihom. Ali znamo resnično ceniti ta dar? Polni smo izjav, da je voda vir življenja. Vendar ali ji izkazujemo hvaležnost za nesebično delo? Ali se ji zahvalimo?
Marko Pogačnik razkriva, da Nimfe najbolj osrečimo, ko jim podarimo majhno kroglico, napolnjeno s svojimi srčnimi kvalitetami. To čarobno gesto je najbolje izvesti ob reki ali potoku. Z rokami oblikujemo (imaginarno) kroglico pred svojim srčnim središčem ter vanjo prenesimo košček svoje ljubezni do bitij narave, nato pa jo z gibom roke vržemo v vodo. Odgovore bitij lahko občutimo takoj, ko se nevidna kroglica dotakne gladine vode.
Ta preprost, a čaroben obred nam omogoča, da vzpostavimo povezavo s skrivnostnim svetom vodnih bitij. Prisluhnemo njihovemu odmevu in z občutkom hvaležnosti prepoznamo njihovo resnično naravo. Morda bomo tako začutili, kako se voda odziva na nas, kako se odziva na našo ljubezen in spoštovanje. Vendar je to le začetek - začetek poti, na kateri se bomo naučili odkrivati globine in vode ter vzpostavljali izjemno vez med nami in vsemi živimi tokovi, ki nas obdajajo. Zagotovo bo življenje postalo bolj prijazno in svet veliko lepši.
* Naslovna fotografija: AI
* Članek je bil prvotno objavljen v junijski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
