Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteKako lahko mladi v današnji družbi najdejo sami sebe, spoznajo kdo so in kaj sploh pomeni delo na sebi? Pri mojem delu in srečevanju z mladimi ljudmi precej pogosto dobim vprašanja kot so: "Kako naj mladi v današnji druži najdemo sami sebe?" in "Kako naj spoznamo kdo v resnici smo?" Prvi odgovor je vedno: "Težko!"
Takšnega mnenja je tudi Galimberti, ki meni, da si mladi v tem negotovem obdobju težko dokopljejo do lastne osebnosti, ki se oblikuje iz pridobljenih izkušenj (lastnih) in začetnih uspehov pri doseganju zastavljenih ciljev (lastnih). Identitetna zmedenost pri mladih je del normalnega razvojnega procesa. Oblikovanje le te je predvsem socialni proces, na katerega vpliva posameznikova presoja mnenj, ki ga naj bi imeli drugi o njem samem. Ravno popolna osredotočenost in usmerjenost vase tako mlade in tudi starejše, vedno bolj oddaljuje od odgovora na vprašanje "Kdo sem?" in "Kako naj najdem sebe?" Na tak način se izoblikuje prepričanje, da je svet le odsev lastnih želja, kar je temelj narcisistične kulture, kjer posameznike zanimajo le njihove potrebe in želje, ki morajo biti, seveda, takoj izpolnjene – natanko tako kot pri dojenčku – veliko ukvarjanja s samim seboj in malo zanimanja za zunanji svet. Že pred leti je Bogdan Žorž trdil, da posamezniki, ki odraščajo v svetu, kjer poznajo le zadovoljevanje svojih želja, potreb in so nezmožnosti odlaganja ugodja, sprejemanja trplenja, odpovedovanja in odrekanja, pa so prvovrstni kandidati za raznovrstne zasvojenosti. Galimberti poudarja pogosta problema, kjer starši ne spoštujejo osnovne otrokove pravice, da ta postane drugačen kot si to želijo starši ali pa na drugi strani postavljajo previsoke vzore in zahteve. Oboje preprečuje rast in osamosvojitev otrok. Z Galimbertijem se lahko popolnoma strinjamo tudi glede naše nezmožnosti sprejemanja duhovne razsežnosti trplenja in to kljub temu, da naša realnost obsega tudi trplenje. To nas pripelje do novodobnega fenomena – terapevtske prakse, ki vsemu pripisuje bolezenski značaj. Vse postane (psiho)terapija in vse je mogoče zdraviti. Galimberti trdi, da je zmotno misliti, da na omenjen trapevtski način krepimo kulturo samouresničevanja, prej podpiramo samoomejevanje, kjer je cilj homologacija posameznikov v njihovem načinu razmišljanja in občutenja. Vsi isto mislimo, vsi isto občutimo! Tako pa lahko oblast vzpostavi nadzor brez kakršnekoli uporabe represivnih sredstev.
In dejansko ima Galimberti zelo prav. Tako danes večina terapevtov, socialnih in svetovalnih delavcev pri delu z ljudmi v psihični stiski in predvsem pri delu z zasvojenimi neprestano govori in poudarja pomembnost dela na sebi. Vendar na preprosto vprašanje: "Kaj pa je delo na sebi?" ali "Kdaj pa nekdo dela na sebi?" večina ne zna odgovoriti. Prevladuje mnenje da je “delo na sebi” enako pogovarjanju in sestavljanju načrtov okrevanja. Vendar se z modernim terapevtskim pristopom govorjenja in sedenja v večini priimerov bolj oddaljujemo (ali pa se vsaj ne približujemo) omenjenim ciljem. Klinične izkušnje kažejo, da ljudje v psihični stiski (zasvojenost, pomankanje smisla, anksioznost, panični napadi, samskost, partnerske težave, bivanjska praznota itd.) pričenjajo spoznavati sami sebe šele takrat, ko se dovolj aktivirajo. Običajno, ko se jih vpne v neko dovolj trdo in naporno delo, kar jim da sposobnost/zmogljivost, da se osvobodijo, postavijo na lastne noge, dobijo smisel in neko bazično zadovoljstvo. Se pravi, da se pričnejo samopresegat, kar kasneje lahko pripelje tudi do samouresničitve in ne obratno. Viktor Frankl trdi, da samouresničtitev ni človekov prvotni namem temveč je predvsem učinek izpolnitve smisla. Bolj kot si posameznik prizadeva za samouresničitev, bolj se ta oddaljuje. Tako Frankl kot Maslow pa menita, da je samouresničitev mogoče izpeljati le prek predanosti neki pomembni službi/nalogi.
Doc. Dr. Uroš Perko je doktoriral na Fakulteti za vede o zdravju na temo duševnih motenj v športu. Zaposlen je v Zavodu Mitikas, ki nudi psihološko svetovanje ljudem v psihični stiski. Je specializant Geštalt terapije.
V kolikor potrebujte pogovor in dodatne informacije glede težav z zasvojenostjo od prepovedanih drog, alkohola ali katere izmed nekemičnih odvisnosti lahko pokličite ali obiščete v informativni – svetovalni pisarni v Ajdovščini. Dosegljivi so na številki 031-828-783 ali preko spletne pošte: uros.perko@siol.net. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 16.00-20.00 na Gregorčičevi ulici 17 v Ajdovščini. Za podporo se zahvaljujejo Občini Ajdovščina.
* Fotografija: Pixabay