Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, je od leta 2015 do leta 2023 zraslo za 400 odstotkov (vir: gov.si). Težavo še dodatno povečuje dejstvo, da se turistična sezona v Vipavski dolini podaljšuje. Vse večja ponudba turističnih aktivnosti privablja obiskovalce skozi vse leto, kar pa pomeni, da so stanovanja zasedena dalj časa.

Namestitve na spletni platformi Booking za območje Ajdovščine (vir: posnetek zaslona 27.6.2024, booking.com)

To pomeni, da se stanovanja, ki bi bila sicer na voljo za dolgoročni najem prebivalcem, namenjajo turistom, kar zmanjšuje fond razpoložljivih stanovanj. Evropska študija dokazuje, da to potiska cene najemnin in prodajne cene nepremičnin navzgor, kar otežuje dostop do nepremičnin za lokalno prebivalstvo, zlasti za mlade in mlade družine.

Prihodnost trga kratkotrajnega oddajanja čaka nepredvidljiva prihodnost, kajti Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport s predlogom Zakona o gostinstvu, ki je pred kratkim stopil v javno obravnavo, zaostruje pogoje za oddajanje stanovanj. Posamezno stanovanje se lahko oddaja dlje kot 30 dni v koledarskem letu, če občina, v kateri je, izkoristi zakonsko pooblastilo in upoštevajoč svoje specifične potrebe in zmožnosti, določi daljše obdobje dovoljenega oddajanja v posameznem stanovanju v koledarskem letu.

Ajdovščina ponuja izjemen potencial za razvoj odgovornega in trajnostnega turizma. Da bi izkoristili te priložnosti, je ključnega pomena investirati v nastanitvene kapacitete, ki bodo razbremenile nepremičninski trg. 

Čeprav je gradnja novega hotela v centru mesta dolgoročna rešitev, je nujno ukrepati že sedaj. Smotrno bi bilo usmeriti katero investicijo v nadgradnjo in optimizacijo že obstoječih kapacitet. Odličen primer predstavlja Mladinski hostel Ajdovščina, ki je le eden od dveh hostlov v celotni Vipavski dolini in nudi veliko potenciala. Hostel ponuja med drugim tudi odlične možnosti za športne priprave, saj se nahaja v bližini urejenih športnih objektov in v neposredni bližini narave. Investicija bi lahko pomagala rešiti kadrovsko stisko in tako omogočila še bogatejše programe iz strani Mladinskega kulturnega centra Hiša mladih, ki upravlja z hostlom ter omogočila aktivnejšo in ustrezno promocijo s katero bi lahko povečali prepoznavnost Ajdovščine kot destinacije za mlade in aktivne turiste.

Investicija v nadgradnjo in optimizacijo Hostla Ajdovščina bi predstavljala premišljeno in stroškovno učinkovito izhodišče za doseganje dolgoročnih ciljev na področju turizma v Ajdovščini. Aktivni pristop k izboljšanju nastanitvenih kapacitet in promocija Ajdovščine kot destinacije za aktivne počitnice in športne priprave pa lahko znatno prispeva k trajnostnemu razvoju turizma v mestu.

Občina mora aktivno spremljati to problematiko sodobnega turizma in po potrebi sprejeti ukrepe za uravnoteženje turističnega razvoja in potreb lokalnega prebivalstva. Pri tem se lahko zgleduje po ukrepih, ki so jih že sprejeli v nekaterih evropskih mestih, kot so Dunaj, Barcelona in Pariz, s ciljem zmanjšanja gentrifikacije.

Trg (ne)dela?

V kontekstu stanovanjske problematike mladih v Ajdovščini se pogosto pojavi argument starejših generacij: "Sam pritožujete se, bejžte delat!". Vendar pa je realnost mladih na trgu dela precej bolj kompleksna.

Mladi so na splošno pripravljeni delati, saj si delovne navade večinoma oblikujejo že v študentskih letih, ko hkrati skrbijo za študij in opravljajo delo preko študentskih napotnic. To pomeni delo med tednom, ob vikendih ali celo oboje. To potrjuje tudi veliko število študentskih napotnic, izdanih v občini Ajdovščina v letu 2023, ki je znašalo 8022 (vir: Mjob). V primerjavi je po podatkih SURS-a bilo leta 2022 v občini Ajdovščina 2807 mladih starih med 15 in 29 let.

Časi, ko je bilo dovolj delati le čez poletje in s tem zaslužiti za celotno študijsko leto, so v današnjih ekonomskih razmerah žal minili. Povprečna mesečna vrednost državne štipendije je 112 evrov in jo prejema le tretjina dijakov in študentov. Večina mladih se sooča s finančnimi izzivi in si mora dodatni dohodek zagotoviti s študentskim delom. Povprečni mesečni neto zaslužek pri študentskem delu znaša 230 evrov (vir: rtvslo.si) Kljub temu, da študentsko delo prinaša dodaten dohodek, se od njega plačujejo prispevki za pokojnino v enaki višini kot pri redno zaposlenih. To pomeni, da se pokojninska blagajna s temi prispevki letno polni za 84 milijonov evrov.

(vir: posnetek zaslona 27.6.2024, ess.gov.si)

Zgornji pogled na prosta delovna mesta v Ajdovščini na Zavodu za zaposlovanje pokaže, da je veliko prostih mest v ozko usmerjenih panogah, kot na primer tehnični poklici ali zdravstvo. To pomeni, da mladi, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali izkušenj na teh področjih, težko najdejo zaposlitev v domači občini.

Res je, da se gospodarstvo v občini nenehno razvija in s tem nastajajo nova delovna mesta. Vendar pa je vprašanje, komu so ta delovna mesta namenjena, kompleksno in zahteva natančnejšo analizo

Občina Ajdovščina se zaveda te problematike in že od leta 2015 ponuja občinske štipendije dijakom in študentom, ki se izobražujejo za poklice, ki jih v občini primanjkuje.

V letu 2024 se bo podelilo šest štipendij za lokalno pomembne ali deficitarne poklice, in sicer do dve štipendiji za poklic magistra farmacije, do dve štipendiji za zdravnika, specialista družinske medicine, ena štipendija za dvopredmetnega profesorja (naravoslovni predmeti), ena štipendija za profesorja specialne in rehabilitacijske pedagogike in ena štipendija za poklic računovodje.

Občina z ukrepom v strategiji za mlade zagotavlja tudi opravljanje počitniškega dela v občinskem javnem podjetju in jim omogoči vključevanje v družbeno življenje lokalne skupnosti. Na Srednji Šoli Vena Pilon Ajdovščina pa se bosta razvila tudi dva nova izobraževalna programa. Cilj novih dveh srednješolskih izobraževalnih programov je mlade opremiti z dovolj ustreznim znanjem za zaposlitev v živilskopredelovalni industriji, ki prevladuje v občini Ajdovščina, ter na tehničnih področjih, povezanih z letalsko industrijo.

Vredno omeniti je tudi ukrep iz Strategije, ki zagotavlja in izvaja senčenja na delovnem mestu za dijake Srednje šole Veno Pilon in osnovnošolce iz občine. To mladim nudi širši vpogled v posamezno delovno področje ter tako prispeva k lažji odločitvi glede njihove nadaljnje kariere.

Slovensko gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile v mnogih panogah, od zdravstva in šolstva do gostinstva in gradbeništva. Delodajalci in njihove interesne skupine iščejo vzroke za to stanje v različnih dejavnikih, vendar mnogi zanemarjajo ključni dejavnik: slabe delovne pogoje in nizka plačila.

Medtem ko se gospodarstvo krepi in podjetja beležijo visoke dobičke, v večini primerih delavci niso deležni ustreznega deleža teh dobičkov. Nizka plačila in slabi delovni pogoji vodijo do odliva delovne sile in bega možganov. Namesto da bi izboljšali delovne pogoje in zaposlenim nudili ustrezno nagrado za njihovo delo, se delodajalci raje zanašajo na cenejšo delovno silo iz tujine.

To posredno ali neposredno dodatno vpliva na polarizacijo družbe z vprašanjem migracijskih delavcev. Vse v imenu čim višjega dobička. Kje pa je meja? Od kdaj dobiček opravičuje nepopravljive okoljske in socioekonomske spremembe, ki že negativno vplivajo na prihodnje generacije in se bodo le še stopnjevale? Zapluli smo v bermudski trikotnik pohlepa, kjer moralni kompas ne deluje več.

Mladi opažamo, da se razkorak med bogatimi in revnimi v svetu neumorno poglablja. To je skrb vzbujajoča sodobna realnost, kjer na eni strani bogati kujejo vedno večje dobičke, na drugi pa se revni borijo za preživetje. Absurdno je, da so v dobi izobilja na eni strani tisti, ki komaj shajajo čez mesec in štejejo cente za osnovne življenjske potrebščine, na drugi strani pa bogati, ki med seboj tekmujejo kdo izstreli svojo raketko višje in dlje. Takšna polarizacija je ne le nemoralna, ampak tudi škodljiva za celotno družbo. Vodi do nezadovoljstva, socialnih nemirov in erozije zaupanja v institucije.

Pogosto slišimo, da ljudje nočejo več delati. V resnici pa ljudje ne želijo zapravljati življenja z delom, če s tem še vedno ne morejo plačati položnic.

* Vir: Lan Žvanut - Vodja pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih - Mladinski svet Ajdovščina   

* Naslovna fotografija: Matic Slemič   

Deli Nazaj