Vipavska dolina je resnično rajska pokrajina, ki v svoji vilinski biti razkriva lepote ob vsakem dihu vetra, šepetu dreves in mehkobi sončnih žarkov. Tu se elementi zemlje, zraka, vode in ogenja prepletajo v edinstvenem plesu, ustvarjajoč prostor, kjer narava in človek lahko dihata v sožitju. Povabljeni so vsi, da se naužijejo teh lepot, ki jih naša dolina nesebično ponuja.
Z veseljem pozdravljamo turiste, ki z odprtim srcem prihajajo in uživajo v čarobnosti naših domačih krajev. Ponosni smo na svojo dediščino in lepote, ki jih ponujamo svetu. A prav turizem, ki nas tako povezuje z drugimi, postaja tudi eden glavnih dejavnikov, ki ogroža naš prostor.
Človekova želja po raziskovanju in odkrivanju novih krajev je večna, a vprašanje, ki se poraja, je: kako uskladiti to hrepenenje z nujno potrebo po varovanju narave? Ekologija ima tu ključno vlogo. Zato podpiramo »zelena« potovanja in uvajamo trajnostno poslovanje podjetij, a to je le majhen delček v širšem mozaiku ohranjanja naravnega ravnovesja.
Navodila, da se smeti ne pušča v naravi, smo kot družba, že prerasli. Zato je pomembno, da turiste opomnimo, naj dolino zapustijo takšno, kot so jo našli, ali še lepšo – to pa lahko storijo le tako, da ji izkažejo globoko hvaležnost za vse, kar jim je dala – od odlične kapljice vina, dobre hrane, čudovite narave in srčnih ljudi. Tisti, ki hodijo po teh poteh, naj s svojimi dejanji in spoštovanjem narave postanejo del ohranjanja naše doline.
Da bi Vipavski dolini ponudili več, moramo z njo začeti komunicirati na globlji, srčni ravni. Barva srčne čakre je zelena, enaka barvi rastlin in trav. Tako kot rože bolje uspevajo, ko se z njimi pogovarjamo, tako tudi kraji potrebujejo našo pozornost in hvaležnost.
Geomantija, starodavna veda o energijah Zemlje, nam nudi orodja za vzpostavitev globljega stika s pokrajino. In šele ko začnemo komunicirati na srčni ravni, se zgodi magija. Vstopimo v skrivnostne plasti pokrajine in hkrati odpremo vrata lastne zavesti. S tem se začne kroženje energij, pri katerem se odpira bogastvo nevidnih svetov.
Če hodimo ali kolesarimo z odprtim srcem, smo kot romarji, ki potujejo skozi svete kraje in lahko začutimo resnično bistvo vsega, kar nas obdaja. Povabimo obiskovalce, da svoje izkušnje obogatijo s spoštovanjem in čuječnostjo. Naj ne pustijo zgolj stopinj ali odtisov koles, temveč naj odnesejo s seboj občutek miru in povezanosti z naravo. To je ključ, kako ohraniti Vipavsko dolino takšno, kot si zasluži biti – vilinsko neokrnjeno, polno življenja in čarobno.
* Kolumna je bila prvotno objavljena v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
