V skrajšani verziji gre nekako takole:

Modri zajček Cvetko gre prvič v šolo. Njegov učitelj Skovir je že starejši in učenci ga sploh ne poslušajo. Med poukom se pretepajo, razgrajajo po razredu, kričijo, uničujejo šolsko lastnino,… V razredu je, milo rečeno, popoln kaos. Modri zajček prvi šolski dan vse to z zanimanjem opazuje. No, taka šola je pa popolna zabava. Po pouku zajček Cvetko opazuje učitelja, kako vsa utrujen in popolnoma poražen pometa učilnico in čisti nered, ki so ga za seboj pustili otroci. Ta prizor se zajčka dotakne v dno duše in sklene, da se bo poboljšal. Tudi sošolcem pove, kar jim gre: »Sram bi nas moralo biti, ker tako pobalinsko nagajamo našemu dobremu učitelju. Posvetil nam je svoje življenje, mi pa mu vračamo tako, da se norčujemo iz njega. To se mora takoj nehati!« (citiranje vira).

In presenetljivo in čudovito, otroci sprevidijo svoje napake, se poboljšajo in vsi srečno živijo do konca svojih dni.

Po mojih izkušnjah šolskega sistema pa bi šlo verjetno nekako takole: Modri zajček Cvetko gre prvič v šolo. Starši mu pripravijo šolsko torbo, peljejo ga v šolo, v preoblačilnici ga preobujejo in spravijo njegovo jakno na pravo mesto ter ga pospremijo do praga razreda. Razred je nabito poln otrok, 28, če smo natančni. Pred njimi stoji starejša učiteljica Sova, sivega perja in utrujenih oči.

Otroci začnejo z učnimi urami. Učiteljica se s takšnimi in drugačnimi igrami, z barvami, lutkami, učnimi pripomočki, igračami, knjigicami in bog ve s čim na vse pretege trudi otroke naučiti črke A. Otroci pa klepetajo, mečejo si igrače naokoli, čečkajo po zvezkih, lomijo si barvice. Torej, kaos. Učiteljica prosi, moleduje, poskusi z vsemi tehnikami motivacije, ki se jih je naučila na neštetih obveznih poletnih izobraževanjih, ki se jih je morala udeležiti, da je dobila pol točke za naslednje napredovanje; mimogrede zbrati jih mora 14 iz enega področja in 5 iz drugega za povprečno napredovanje. Seveda si višjega plačnega razreda učitelj ne zasluži samo z rednim in vestnim delom znotraj ur službe. Kje pa!

No, pa da se vrnemo v naš razred… Učiteljica v svojih 35 letnih poučevanja, še ni videla take otročadi in, v skrbeh za varnost učencev in sebe, v vsem obupu zakriči: »A bo miiiiiiir!!!« V razredu je kar naenkrat smrtna tišina, barvica pade, čeljusti otroci izgubijo na tleh… A so otročki slišali prav?! Nekdo je nanje zakričal! Pa kako si drzne? A ne ne, tako se pa z otroci ne dela! Otročki v roke vzamejo svoje nove iPhone, naredijo story na Instagramu in pofotkajo predrznico, da lahko na Snapu vsem povedo o svoji krivici!

Starši so obveščeni minuto po dogodku. Cvetkov oči je že na vezi z družinskim odvetnikom, ki s telefonom na ušesu že pregleduje predpise, da najde vse tiste, ki jih je učiteljica predrzno prekršila. Metkina mama hiperventilira doma, v rokah že drži Helex in panično išče kontakt psihologinje, ki bo hčerki pomagala pri čustvenih ranah, ki jih je utrpela mala sončica. Jankov oče si že viha rokave in stiska pesti na poti proti šoli. Ravnateljica že hiti v razred, da svojo učiteljico spomni, kaj se v šoli sme in kaj ne. Pa saj vendar ve, da se šola nikakor ne sme zameriti učencu! Kje pa ima pamet! Mediji že pišejo članek o zlorabi prvošolčkov na lokalni šoli! Fotografije so poslali že starši sami.

Učiteljica prebledi in se zave svoje napake! Poraženo skloni glavo in se poskusi pripraviti na vihar, ki jo čaka. Učenci, starši, ravnateljica, medijski mikrofoni in novinarske bliskavice jo stisnejo v kot in se hranijo z njeno nemočjo.

»Pa kdo ste vi, da govorite našim otrokom, kaj lahko delajo in kaj ne?«
»Kako lahko uči nekdo, ki sovraži otroke?«
»Za tako bajno plačo bi pričakovali bolj kvalitetno delo!«
»Lepo vam, ki imate samo počitnice!«
»Fuj, sadistka!«
»Ni možno, da moj otroček ni znal zgolj in samo za 5?!«
»Doma pa se res ne bomo ubadali s svojimi otroki. To je vaše delo!«

Učiteljica se po hitrem postopku, brez obotavljanja, skesana opraviči za svoj prestopek in prosi prisotne za odpuščanje. Godrnjaje in s pljuvanjem psovk se gruča umakne iz učilnice, kjer učiteljica ostane sama. Ne more razumeti, kje je družba zašla, kako se je lahko svet spremenil v zgolj 35 letih. Po spominu brska, kateri dogodek je sprožil ta popoln razkroj vrednot in zdrave kmečke logike. Kdo je to dovolil?

Kako torej zaključimo to zgodbo? Si res želimo te smeri?

Učitelj je definitivno prvi, ki se s takim družbenim podmladkom sreča. V opozorilo in razmislek pa tole… Ta družba bo potrebovala zdravnike, poštarje, natakarje, trgovce, zidarje,... Verjemite, tudi ostali boste deležni sladkosti moderne družbe.

* Naslovna fotografija: Pexels.com   

Deli Nazaj