TikTok se je v zadnjih letih razvil v eno najvplivnejših platform za deljenje vsebin in ima skoraj 2 miljardi uporabnikov po celem svetu, ni več le prostor za plesne izzive in kratke humorne posnetke. Njegov algoritem, ki prednostno prikazuje vsebine glede na uporabnikove interese, je postal močno orodje za oblikovanje javnega mnenja.
Aprila je nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden podpisal zakon, ki je zahteval, da lastnik TikToka, kitajsko podjetje ByteDance, aplikacijo proda nekitajskemu podjetju do 19. januarja, sicer bi bila njena uporaba v ZDA prepovedana. Vrhovno sodišče je 17. januarja ta zakon potrdilo, vendar je administracija predsednika Bidna sporočila, da bo izvrševanje ukrepa preloženo na prihodnjo administracijo. To je povzročilo negotovost glede prihodnosti aplikacije in vprašanje, ali bo TikTok ostal dostopen 170 milijonom aktivnim ameriškim uporabnikom.
TikTok so zakonodajalci obeh političnih strank označili za grožnjo državni varnosti, saj naj bi aplikacija kitajski vladi omogočala dostop do podatkov ameriških uporabnikov ter vplivala na vsebine, ki jih ti spremljajo. Trump, ki je leta 2020 želel prepovedati TikTok, je med svojo predsedniško kampanjo leta 2024 spremenil stališče. V tem obdobju je ustvaril tudi svoj račun na TikToku in v enem izmed posnetkov izjavil, da bo "rešil TikTok." [1]
TikTok je prenehal delovati v Združenih državah Amerike pozno v soboto, 18. januarja, tik pred Trumpovo inavguracijo, kar je sprožilo močan odziv javnosti. Ob tej priložnosti se je na platformi pojavilo obvestilo, ki je poimensko nagovorilo predsednika Trumpa kot tistega, ki bo našel rešitev za ponovno vzpostavitev delovanja TikToka. Po približno 12 urah nedelovanja je omrežje ponovno začelo delovati ravno pred Trumpovo inavguracijo. Predstavniki podjetja ByteDance so v izjavi povedali, da je Trumpova obljuba omogočila ponovno vzpostavitev TikToka ameriškim uporabnikom, še preden je bil njegov izvršni ukaz podpisan. Trump je komentiral: "Američani si zaslužijo, da si v ponedeljek ogledajo našo razburljivo inavguracijo.”[2]
Prevod: TikTok trenutno ni na voljo. V ZDA je bil sprejet zakon o prepovedi TikToka, kar žal pomeni, da TikToka za zdaj ne morete uporabljati.
Imamo srečo, da je predsednik Trump nakazal, da bo z nami sodeloval pri iskanju rešitve za ponovno uvedbo storitve TikTok, ko bo prevzel to funkcijo. Prosimo, spremljajte nas!
Prevod: Dobrodošli nazaj!
Zahvaljujemo se vam za potrpežljivost in podporo. Zaradi truda predsednika Trumpa je TikTok spet v ZDA!
Še naprej lahko ustvarjate, delite in odkrivate vse stvari, ki jih imate radi v omrežju TikTok.
Začetna skrb je bila, da bi kitajska vlada aplikacijo uporabila za zbiranje informacij o državljanih in vplivala na vsebine, ki jih američani spremljajo. Zdaj, ko Trump nima več težav s TikTokom, se zdi verjetno, da so dosegli dogovor, ki mu omogoča uporabo platforme za izvajanje takšnih dejanj. Trump, ki se zaveda moči družbenih omrežji, je TikTok prepoznal kot ključni kanal za dosego mlajših generacij, ki so tradicionalno manj naklonjene njegovi politiki. Po tem, ko so ga platforme Instagram, Facebook in Twitter leta 2021 izločile iz svojih omrežij, je ustanovil svojo platformo Truth Social, kar kaže na njegovo razumevanje pomena prisotnosti na družbenih omrežjih za dosego političnih ciljev.
Trump uporablja družbena omrežja, da mobilizira množice in širi svoje sporočilo. Spomnimo se dogodkov 6. januarja 2021 in mobilizacije protestnikov na Kapitolu, zaradi katere je Trump prejel tudi svojo drugo ustavno obtožbo. Zgodovinarji so že opozorili na podobnosti med Trumpovim načinom vodenja, njegovimi retoričnimi tehnikami in metodami avtokratične propagande, saj njegov način obvladovanja javnega mnenja, manipulacija z informacijami, širjenje laži ter pogosto uporabljen sovražni govor in delitev pogosto spominjajo na metode, ki so jih uporabljali totalitarni voditelji prejšnjega stoletja.
Pred Kapitolom v Washingtonu,sedežem ameriškega parlament med napadom na stavbo 6. januarja 2021, avtor: Tyler Merbler
Trumpov način komuniciranja, ki se pogosto opira na pretirano “šovbiznis” dramatizacijo, uveljavljanje "nasprotnikov" kot notranjih sovražnikov, uporabo sovražnega govora in obljub, kot so znižanje cen živil, so na videz enostavne in dostopne, a v ozadju niso nudile jasnega načrta ali strategije za dosego teh ciljev. To spominja na tehnike, ki so jih uporabljali tudi avtokratični režimi. Čeprav so bile te obljube v obeh primerih pogosto nerealistične ali manipulativne, so imele močan psihološki učinek.
Neuspeh pri kazenskem pregonu Richarda Nixona po aferi Watergate, vietnamska vojna, nezaupanje v vlado po atentatu na Johna F. Kennedyja, Reaganomika, iraška vojna, politika "Don't ask, don't tell" (DADT), Guantanamo Bay in druge politične prelomnice so v ZDA ustvarile okolje, kjer so nezaupanje v institucije, frustracije zaradi ekonomske neenakosti in politična polarizacija postali plodna podlaga za Trumpovo ponovno izvolitev.
Trumpu je to omogočilo, da se predstavi kot glas "pozabljenega Američana" in zagovornika delavskega razreda, čeprav njegove politike koristijo predvsem bogatim. S svojo protisistemsko retoriko, obljubami o preprostih rešitvah in sposobnostjo manipulacije družbenih omrežij je nagovoril tiste, ki so v preteklih desetletjih izgubili vero v tradicionalne oblike oblasti ter hrepeneli po spremembah – četudi na način, ki je še bolj razdelil družbo.
Ljudje so želeli verjeti v lažje rešitve za težke probleme, zaradi česar so se odločali za politične vodje, ki so jim obljubljali hitre odgovore. Z izjemo ekstremne ideologije in nasilja, ki je zaznamovalo totalitaristične vodje prejšnjega stoletja, pa Trumpova retorika temelji na podobni manipulaciji s čustvi in obljubami, ki obidejo kompleksnost sodobnih političnih in ekonomskih vprašanj.
Trumpov “Projekt 2025”, kateremu po izvolitvi neumorno sledi, se zdi kot nadaljevanje teh metod, saj obljublja "veliko Ameriko" z obsežnimi ukrepi za "osvoboditev" ZDA od globalnih vplivov in “notranjih nasprotnikov”. Kljub temu, da se njegov načrt osredotoča na zmanjšanje davkov, zmanjšanje vloge vlade in bolj nacionalistično politiko, pomanjkanje konkretnih ukrepov za dolgoročne spremembe, ter osredotočenost na preproste odgovore na kompleksne probleme še vedno odražata isti pristop, ki temelji na dramatičnih obljubah brez realne strategije za njihovo izvedbo.