Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteV preteklem tednu smo na našem spletnem portalu objavili prvi del literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Literarno delo bomo po odlomkih objavljali enkrat tedensko in tako je danes na sporedu drugi del zgodbe. Vabljeni k branju.
...
Začela je razmišljati. Je katera domačija prosta? Je kakšna koča prazna, vikend mogoče? Kar tako iz glave ji ni padlo nič na pamet. "Breda, Breda, tukaj si," ji je nekdo zakril oči z rokami. Obrnila se je in zagledala sestrično Marjano. "Marjana, kako sem te vesela" jo je Breda objela. "Boš ostala kaj dlje, kot le en vikend?" jo je proseče pogledala Breda.
Marjana je bila Bredina najljubša sestrična. Celo otroštvo in mladost sta preživeli skupaj. Bili sta nerazdružljivi. Breda, Marjana in Zvone so bili kot triperesna deteljica. Skupaj so čakali na vaški avtobusni postaji na šolski avtobus. Zvone jima je nagajal, one so ga lovile. Ko so ga ujele, so se vsi trije smejali. Tako so stkali prijateljstvo. Cele popoldneve so se podili po bližnjih travnikih, po gozdovih, na skrivaj hodili k prepovedani koči, kjer naj bi strašilo. Ničesar se niso bali. Bili so svobodni, brezskrbni. To je bilo srečno otroštvo.
Vendar nič ne traja v nedogled, vse enkrat mine. In čas otroštva je minil, kot bi mignil.
Mladost je norost pravijo. Za njih to ni veljalo. Lepo otroštvo in mirna mladost. Življenje je potekalo v mirnih ritmih. Breda je po končani srednji šoli ostala doma, saj je bilo dela na njihovi domačiji več kot dovolj. Zakaj bi hodila v mesto delat, ostani raje doma, na svojem, so ji govorili starši. Zvone si je našel službo v mestu in pomagal doma na kmetiji. Marjana pa se je edina med njimi odločila za študij. Zadnji dve leti je vse redkeje prihajala domov. Zato jo je bila Breda tako zelo vesela.
"Tokrat ostajam cel teden, draga sestrična" ji je odgovorila Marjana. Breda je zaploskala kot majhen otrok. "Samo sekundo mi daj, Marjana, pa bom nazaj pri tebi," je pospremila Marjano do mize.
Želela se je vrniti k Petru, dokončati njun pogovor. Ozrla se je proti njemu. Miza je bila prazna. Ni ga bilo več.
Žalostno je pomislila, kaj če ga ne vidim nikoli več. Zbrala se je in odmislila melanholične misli.
"Povej mi vse, kako je v Ljubljani, so tam ljudje zaspani? se je Breda nasmehnila svoji rimi.
"Ljudje so takšni in drugačni, kot povsod po svetu " je odvrnila Marjana.
"Kaj pa pri vas, je kaj novega na vasi?" jo je vprašala Marjana. "Kako kaj Zvone" in ji nagajivo pomežiknila. "Ah, Zvone, saj veš, da mi ni do njega" je zavzdihnila Breda.
"Veš kaj, predlagam izlet v Ljubljano. Sprehodili se bova po starem delu Ljubljane, šli peš do Ljubljanskega Gradu in si privoščili večerjo v odlični restavraciji, klepetali kot v starih časih, kaj praviš? jo je vprašala Marjana. "Moraš malo v svet Breda, da vidiš, kako se živi drugje." je nadaljevala Marjana.
"Bova šle tudi na kak koncert?" je zanimalo Bredo.
"Seveda, na koncert greva. Ko sem se vozila proti domu, sem videla plakat s postavnim pevcem." se je zasmejala Marjana.
Odločitev je padla. Sobota bo dan za zabavo. Breda je nestrpno čakala soboto.
Skrbno se je uredila, oblekla najlepšo obleko in čakala Marjano. Marjana je s trobljenjem na avtomobilsko hupo najavila svoj prihod. Poznalo se ji je, da živi v mestu. Po poti sta navijali zvočnike, da je odmevalo v avtu ter peli na ves glas.
"Poglej na desno Breda, tam je plakat, o katerem sem ti včeraj govorila." je pokazala na betonski steber Marjana in malce utišala zvočnike. "Poglej pevca, a ni čeden ? se je zabavala Marjana.
Breda se je obrnila na desno, kamor ji je nakazala Marjana.
"Peter" je komaj slišno rekla Breda....
... se nadaljuje