"Turbina, nov kos, naročiti danes, kako? je nizala vprašanja Marjana. "Kje bomo danes dobili novi kos?" je bila vidno vznemirjena. "Danes težko, v ponedeljek pa lahko nadaljujem z delom, ko se ponovno odprejo trgovine," je mirno rekel Rocco. "Kakšna smola, saj to ni res. Ne samo, da ne greva na izlet v Ljubljano, še brez avtomobila bom cel teden," je bila žalostna Marjana.

Breda je nemočno opazovala situacijo v kateri sta se znašli. Ni vedela, kako bi lahko pomagala. Želela je potolažiti Marjano. Vendar kako? Na kakšen način? Najbolje bi bilo sprejeti stanje kakršno se je kazalo ta hip. Željeni izlet odpade. Če bosta imeli srečo, ju bodo kmalu prišli iskat starši. In zopet bo vse po starem kopitu. Danes pač ne bova pili kave ob Ljubljanici, in tudi do Ljubljanskega Gradu se ne bova povzpeli. Tudi na koncertu ne bosta divjali. Koncert...Peter...ob vseh teh pripetljajih, je čisto pozabila nanj. Zbrala se je: "Marjana, lahko sporočiva, da naju pridejo iskat. V ponedeljek se bova  zopet tu oglasili in poravnali račune," je Breda zaščitniško objela žalostno Marjano in nadaljevala: "Ne gre vedno vse po načrtih." "Kakšne načrte imata?" se je oglasil Rocco. Breda je brskala po svoji prenatrpani torbici in iskala prenosni telefon. Hitro je našla številko, katero je želela poklicati. Medtem, ko je čakala, da se na drugi strani vzpostavi  veza, se je obrnila k Roccu in mu na kratko podala razlago. "Številka trenutno ni dosegljiva" je odzvanjalo v telefonu. Kje so starši, je jezno pomislila, dogovorjeni smo bili, da naju pridejo iskat. Poskusila je znova. "Številka trenutno ni dosegljiva, the number"...prekinila je. Ni imelo več smisla nadaljevati. Naj pokličem Zvoneta je razmišljala v sebi. Z veseljem bi ji pomagal. Vedno je iskal poti, da bi se lahko več družila. Breda je vedno našla izgovore, da se ni družila z njim. Mogoče sem krivična do njega, je pomislila. Ni mu želela dajati lažnih upov, ni ga hotela zavajati. Raje se je izognila zapletom, če jih je videla na obzorju. Telefon je zvonil v prazno.

Kaj pa sedaj? Kaj naj sedaj storim? "Nihče se mi ne oglasi," je resno rekla Breda. Marjana je žalostno strmela v smeri  proti svojemu avtomobilu. Ni slišala Bredinih besed. Bila je v svojih mislih. Tako zelo si je želela danes preživeti drugačen dan. Uživati življenje na polno. Doživeti nekaj edinstvenega. Po svoje je bil tole edinstven dogodek, a le v slabo smer.

Rocco je opazil Marjanino žalost. Sam je videl in popravil že veliko takšnih okvar. Napaka, ki se jo precej hitro popravi. Videl je že veliko strank, pri svojem delu, ki ne razmišljajo kot on. Zdelo se mu je, da precej tragično doživljajo vse skupaj. Rocco je bil človek dejanj. Če se pokvari, popravi, če ne služi več, pozabi. Življenje je preprosto, lepo in enostavno si je vedno mislil. Zato se je obrnil k Marjani in rekel: "Marjana, ne bodi žalostna. V sredo bo avtobobil popravljen in vse bo tako ko prej. Tako lepa punca ne sme biti žalostna."

Breda je opazovala prizor, ki se je odvijal pred njo. Marjana, ki jo je današnji dogodek močno  iztiril in popolni  nenzanec, ki jima je nudil pomoč in sedaj še tolažbo. Slišala ga je reči: "Bi želela danes piti kavo ob Ljubljanici?"

... se nadaljuje

Kot v raju - prvi del

Kot v raju - drugi del

Kot v raju - tretji del

Kot v raju - četrti del

Kot v raju - peti del

Deli Nazaj