Prva svetovna vojna je pustila velik pečat tudi v Vipavski dolini. Precej domačinom je moralo oditi na bojišča, od koder se nekateri nikdar niso vrnili domov. Vipavska dolina je bila v neposrednem zaledju krvave soške fronte, kar je v naše kraje pripeljalo veliko množico vojaštva.

Že leta 1911 so Avstrijci začeli v Vipavi graditi vojaške objekte. Najprej je bila zgrajena t. i. južna vojašnica, kasneje pa so pričeli graditi še severno vojašnico, a je njeno gradnjo prekinila prav Prva svetovna vojna. Leta 1928 je vipavska občina stavbo severne vojašnice prodala italijanski vojski, ki je gradnjo dokončala leto kasneje.

24. maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Prebivalstvo Vipave in okolice se je zelo prestrašilo, da ne bi italijanska vojska prodrla v njihove kraje. Nekatere družine so se preselile na Štajersko, mnoge družine so svoje premično premoženje pošiljale v bolj varne kraje, spet druge so ga skrivale. Strah se je nekoliko unesel s prihodom avstrijskih polkov v Vipavsko dolino. V kmetijskih predelih vipavske občine se je z odhodom večine moškega prebivalstva na bojišča pokazala težava, saj ni imel kdo opravljati kmečkih opravil. Izkazalo se je, da so ženske še kako sposobne, saj je bilo v šolski kroniki zapisano: »A kmalu se je pokazalo, da znajo tudi ženske delati. Kajti vsa poljska dela so bila izvršena in v pravem času.«

14. novembra 1918 je italijanska vojska zasedla vipavsko občino. Italijani so bili zelo prijazni in dobri, predvsem do šolske mladine. Poveljnik brigade Potenza, ki je bila nastanjena v Vipavi, je za božič v graščinski kapelici priredil za otroke božičnico in jih obdaril z igračami in obleko.

Še več o dogajanju na naših tleh med Prvo svetovno vojno si lahko preberete v Zborniku, ki ga je ob stoletnici vojne pripravila Ljudska univerza Ajdovščina.

Deli Nazaj