Običajno na gradnjo in opremljanje gledamo s pozitivnega vidika. Sanjamo kako bomo brskali po Ikeinih straneh, se sprehajali po Lesnini in izbirali sedežno garnituro, obiskali vse sejme namenjene gradnji in nikakor ne izpustili najboljših oddaj na TVambientih. Tisti najbolj zagreti pa si bodo seveda z veseljem primere dobre prakse ogledali v živo na festivalu odprtih hiš Slovenije (OHS). Načrtovanje pobegov v pohištvene salone v Italiji ali Avstriji nikakor ne velja izpustiti. Ker pa imamo svet v malem že doma iz naslanjača je seveda samoumevno, da z odprtimi očmi in usti opazujemo “waw” slike čudovitih interierjov na Instagramu in Pinterestu.

Pa a je res vse tako lepo in idilično?

Na začetku zgleda vse tako enostavno. Zastavljeni roki se nam zdijo mogoči. Živimo kot v nekem oblaku in pozabljamo na kruto resnico in realnost, ki jo gradnja prinaša. Pozabljamo, da bodo morda zamujale ploščice, ki smo jih naročili pred 2 mesecema in bi morale priti že 14 dni nazaj. Keramičar je siten, ker se mu spreminja plan dela, ker smo ga seveda klicali že 3 mesece nazaj, pridobili ponudbo in se dogovorili za delo.

Izzivov pri gradnji je veliko. Težko je z vidika usklajevanja, iskanja in nenazadnje izbire. Gradnja je kakorkoli obrnemo stresna. V kolikor si pri temu ne omisliš nobene pomoči pa še toliko bolj. Pomoč je dobrodošla, pa čeprav jo najamemo zgolj za idejno zasnovo in nam pomaga zgolj s postavitvijo pohištva. Projektant nam običajno pri kreiranju idejne zasnove vse lepo razloži, si vzame čas in razmišlja z nami se pogovarja in načrtuje. dotikamo se že nekaj barv in materialov, sicer zgolj v začetnih povojih, a stvari potekajo lažje. V osebo, ki nam svetuje si pridobimo neko zaupanje in seveda so stvari preprostejše. V kolikor bi se morali v načrtovanje kuhinje podati sami bi bilo težje. Primanjkovalo bi nam znanje o načrtovanju. Da o vseh vprašanjih, ki nam jih bo kasneje zastavljal mizar, elektroinštalater in vodovodar sploh ne govorimo. Ali se še vedno strinjate, da je bolje biti sam svoj mojster?

Kako naj sam vem kako izbrati pravo stavbno pohištvo?

Pred časom sva s kolegico debatirali o tem kakšne občutke ima o gradnji, četudi še ni zares zagrizla v projekt načrtovanja, opremljanja in usklajevanja. Kupila je namreč novo stanovanje in ji je izbira odpiranja oken in vrat ter barva notranjosti stavbnega pohištva povzročala nemalo težav.

Sama tukaj apeliram tako na investitorje kot tudi na kupce novih nepremičnin in graditelje le teh, da te stvari načrtujejo celostno, vezane na celotno bivalno površino. Odpiranje oken ima namreč zelo velike vplive tudi pri postavitvi pohištva. Vsi namreč vemo, da drsna vrata vzamejo bistveno manj prostora, kot krilna vrata. Pri tem pa ne pozabite, da se vedo priporoča odmik od okenskih odprtin, da si s pohištvom ne zastiramo naravne svetlobe. Se pa zavedam, da nekomu, ki je prvič v tem te dileme povzročajo preglavice. Razbira med ponudbami, išče odgovore a jih ne najde. Vsi vemo, da prodajalcu je cilj prodati in pri tem mu ni pomembno strankino dolgoročno bivalno ugodje ampak zgolj zadovoljstvo z njegovim produktom. Načrtovalci prostora gledamo na to širše. Strankam poskušamo razložiti 100 in en izziv, ki ga lahko pričakujejo.

A lahko vse predvidiš brez skrivnosti?

Zagotovo to ni vse. Veliko je skritih pasti in detajlov, ki se jih ne zavedaš. Pred kratkim sem ujela pogovor dveh tridesetletnikov, ki sta debatirala o tem ali naj si omislita nakup že opremljene nepremičnine kamor s seboj prineseta zgolj svojo prtljago, se vselita, ali naj raje kupita nepremičnino v kateri pustita del sebe in jo opremita po svoji meri. Zanimivo mi je bilo, ker je eden izmed posameznikov vključenih v pogovor dejal, da njemu je prenaporno usklajevati vse mojstre in izbire. Enostavno se zaveda, da bo stvar zakompliciral in si s tem nakopal samo dodatne težave. Drugi udeleženec pogovora pa mu je trdil, da ne da bo užival v kolikor se bo podredil idejam nekoga drugega kako mora biti urejeno njegovo bivalno okolje. Nekako si nista uspela priti do zaključka kaj in kako je boljše.

Skozi katere oči pa gledam sama?

Sama na to stvar zaradi narave dela gleda drugače. Sem le domača v tem in si pravzaprav ne znam dodobra predstavljati kaj posamezniku povzroča usklajevanje dela na objektu in izbira barv. Meni je z leti to postalo kot izbira pice v restavraciji ali načrtovanje tedenskega nakupa hrane. Prav preprosto in jasno.

Zavedati se je potrebno, da vsaka nova stvar, ki jo posameznik začne na novo, s katero se sreča prvič v nas vzbudi različne občutke. Nekateri so veseli in polni pričakovanja čakajo na naslednji korak, drugi stvari spremljajo s strahom, tretji pa zaradi neznanja in nezaupanja tavajo v nevednem položaju. In to je najhuje, ko ne veš kaj bi kaj je prav in kaj ni prav in ko nenazadnje ne veš niti koga o vsem tem kaj povprašati. Naj vam ne bodo glavno vodilo pri kreiranju stanovanja finančni vidik in vse hočem takoj. Vaši živci, psiha in zdravje je tisto kar vas spremlja celo življenje. Pomislite na to, kaj si lahko z dolgotrajno izpostavljenostjo stresu povzročate. In vem, da smo v službah, ki nam prav tako ali drugače povzročajo stres. Ampak a je to pravzaprav zdravo? Nam je cilj v življenju slabo prenašati občutke in dogodke ali uživati življenje? Nam tistih par tisoč evrov pri investiciji vredni nekaj deset, ali bolje nekaj sto tisoč evrov pomeni več kot lasten mir in neobremenjenost?

* Članek je bil prvotno objavljen na spletnem portalu Idaa.si in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.

Deli Nazaj