Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete5. maja letos bo minilo 10 let od smrti Stanislava - Staneta Bačarja, uglednega bibliofila, zbiratelja starih tiskov in prvotiskov slovenskih pesnikov in pisateljev, avtorja knjig o zgodovini Ajdovščine, Šturij in okoliških krajev ter o mlinarski preteklosti na območju občine Ajdovščina. Ob tej priložnosti bo razstavljen izbor najbolj zanimivih knjig iz Bačarjeve imenitne knjižnice. Razstava, na kateri sta združili znanje in moči Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Pilonova galerija Ajdovščina, bo odprla vrata na dan praznika občine Ajdovščina, 5. maja ob 17. uri.
Stanislav Bačar se je ob zbiranju starih knjig in oblikovanju bibliofilske zbirke posvečal tudi raziskavam paleontološke preteklosti Vipavske doline in Goriških Brd, zasnoval je muzej fosilov v Ajdovščini. Je avtor dveh knjig o preteklosti Ajdovščine in okolice ter številnih krajših besedil. Raziskoval je »vipavske korenine« slovenske himne, torej povezavo med avtorjem Vinoreje Matijo Vertovcem, pesnikom Francetom Prešernom in skladateljem Stankom Premrlom. Bil je pobudnik Vertovčevega pohoda.
Deset let po njegovi smrti je v avli Montanistike v Ljubljani na ogled razstava izbranih fosilov iz njegove zbirke. Fosile si je mogoče ogledati tudi v muzeju v Ajdovščini. Vertovčevo pohodno pot vsako leto prehodijo tisoči obiskovalcev, avtorske knjige in drugi teksti pa so dostopni na spletu ali v knjižnicah.
Javnosti pa je manj poznana njegova knjižnica. Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija bosta zato v sodelovanju z družino Bačar v Pilonovi galeriji postavili na ogled nekatere najbolj zanimive knjige iz zbirke Staneta Bačarja.
Izbor sta pripravili bibliotekarki Franka Koren in Marija Bajc (LKA). Izbrali sta prve tiskane knjige slovitega pisca Vinoreje za Slovence Matije Vrtovca (Vertovec), duhovnika po stanu. Na ogled so vsi deli Svetega priročnika s pridigami Janeza Svetokriškega kot tudi nekateri prvotiski slovenskih pesnikov in pisateljev. Opozarjamo na nekatere druge pisce in knjige, učbenike, npr prvo medicinsko knjigo, ki jo napisal slovenski avtor, slovarje (npr Bukvar, slovar oglate glagolice), pa prvo znanstveno-kritično obravnavo slovenske zgodovine. Na ogled bosta Zgodovina Rima, ki je ena prvih tiskanih rimskih zgodovin, posebne pozornosti je vredna Biblia Sacra Vulgata iz leta 1592, ki obstaja v Sloveniji samo v dveh izvodih – ta, razstavljeni, je iz knjižnice Staneta Bačarja. Knjižnica premore tudi izvod (1556) evropsko znanega dela, v Vipavi rojenega diplomata, zgodovinarja, humanista Sigismunda Herbersteina, Rerum moscouiticarum commentari (Moskovski zapiski). Dodane so pratike in ekslibrisi, umetniško zasnovana grafika, s katero lastnik označuje svoje knjige.
Razstava posveča pozornost tudi prvim knjigam, ki jih je Bačar dobil in ki so oblikovale njegovo poznejšo bibliofilsko strast. Vse razstavljene knjige so opremljene s temeljnimi podatki, ki obiskovalcu dajo uvid v knjižno bogastvo.
Postavitev razstave je zasnovala Tina Ponebšek (PG), za umestitev v prostor in za grafično podobo je poskrbela Pilonova galerija. Imenitna postavitev sledi vsebinskim poudarkom iz prezentacije Bačarjeve knjižnice in z občutkom za lepoto tiska ter grafike, zapisi na steni razstavi dodajo sporočilno vrednost. V manjšem prostoru se bodo vrteli posnetki in filmski zapisi o Stanislavu - Stanetu Bačarju, ki ga umeščajo v širši, nacionalni kontekst. Izšla bo tudi zgibanka s temeljnimi podatki o razstavi.
Razstava bo odprla vrata pred slovesnostjo ob občinskem prazniku, 5. maja ob 17.00.
* Vir in fotografija: Artur Lipovž