Odkrivanja tančic skrivnosti, varno zakopanih v pravljice, se je na svoj specifični način lotil Marko Pogačnik. V svoji knjigi Grimmove pravljice za odrasle (otroke) nam odstira simboliko, spretno zakodirano v podobe princes, žab, mlinarjev, mačeh in drugih pravljičnih likov.

Pogačnik je prepričan, da je zdaj človeška zavest zrela »pogledati onkraj otroške preobleke in prisluhniti vesoljnim pravzorcem, skritim v Sneguljčici, Trnuljčici, Pepelki in drugih pripovedih iz davnine.«

Kot nam je zaupal avtor je knjiga Grimmove pravljice za odrasle (otroke) nastala kot odgovor na moreče stanje v letu 2021, ko smo vsi, že naveličani mnogih »lockdown-ov«, upali na boljše čase. V njem je dozorela odločitev, da človeštvu predstavi davno pozabljene resnice, ki jih danes še kako potrebujemo.

V knjigi je pojasnjena simbolika enajstih znanih Grimmovih pravljic: Žabji Kralj in železni Henrik, Trnuljčica, Sneguljčica, Rdeča kapica, Volk in sedem kozic, Pepelka, Špicparkeljc, Janko in Metka, Zvezdni tolarji, Motovilka in Hudič s tremi zlatimi lasmi.

Kot že pove naslov knjige, ta ni namenjanja otrokom, temveč odraslim bralcem. Beremo pa jo kot originalno pravljico, avtor pa med posameznimi deli sproti dodaja komentarje, ugotovitve in jih na ta način prevaja v nam razumljiv jezik.

Kakšna simbolika je skrita pravljici o Žabjem kralju in železnem Henriku?

Zagotovo smo se vsi ob branju pravljic naletele na »nesmisle«, ki se v vsakdanjem življenju (zelo verjetno) ne bi zgodili. Spomnim se, da se mi je ob branju Žabjega kralja porajalo vprašanje, zakaj meče kraljična zlato kroglo v zrak prav na robu vodnjaka, ko pa ima na voljo velik travnik. Njena igra prav kliče k nesreči. A v knjigi najdemo naslednje pojasnilo: »Zlata krogla, ki jo kraljična meče proti nebu, je znamenje popolnosti in govori o stanju, kakršnega duša uživa v praprostoru večnosti, preden stopi na pot utelešenja. Krogla je najpopolnejša od vseh oblik, zlato pa je najbolj dragoceno od vseh mineralov. Padec krogle v globok, ozek in teman vodnjak je simbol pristanka v zemeljskem prostoru, hudo omejenem z gostoto materije, kakršnega duša uživa po rojstvu …« Podoba prelepe kraljične ob vodnjaku pa tudi ni naključna in predstavlja »človeka, bivajočega v prostoru večnosti […]«.

Marko Pogačnik pojasnjuje tudi druge simbole te pripovedke; kakšen je pomen žabe in njenih zahtev – jesti iz istega krožnika, skupaj se igrati in spati v skupni postelji? Te zahteve niso odraz »tečne« žabe, temveč so v njih skrita pomembna sporočila za človeštvo.

Zakaj je Sneguljčica pojedla zastrupljeno jabolko?

Zgodbo o Sneguljčici, ki je pojedla zastrupljeno jabolko, zagotovo dobro poznamo. Pogosto sem se spraševala, zakaj je mačeha zastrupila prav jabolko in ne kakšen drugi sadež. Avtor pravi: »Jabolko velja za simbol srečnega in izpolnjenega življenja. Zastrupljeno jabolko pomeni, da so življenju tuje sile, poosebljene v kraljici mačehi, na javnosti skrit način, življenju na Zemlji porezale korenine na vzročni ravni. To pa počno ob tem, da na ves glas razlagajo, kako delujejo v imenu ohranjanja zdravja človeških množic ali pa ohranjanja naravnega okolja. To bi bila bela polovica jabolka. Rdeča polovica pa se mi pokaže kot popolnoma izsušena pokrajina brez kapljice vode.«

Spomnimo; rdeči del jabolka je zastrupljen, in ko Sneguljčica ugrizne vanj, umre oziroma zaspi. Beli del jabolka pa zase prihrani zlobna čarovnica. Če se postavimo v današnji čas, je na mestu vprašanje, kdo je v naši družbi zagrizel rdečo polovico in kdo grizlja beli del jabolka in ob tem nesramno laže in zavaja?

Sneguljčico s poljubom prebudi princ, ki pride mimo njene krste. »Mimohod princa iz daljne dežele lahko razumemo kot krožnico nekega širšega, vesoljnega cikla, sposobnega prebuditi božansko jedro v človeškem bitju in s tem odpreti pot v ponovno prebujanje […]«  S tem nam avtor daje upanje, da se bo človeštvo, tako kot se je Sneguljčica, zbudilo v nove in boljše čase. 

Seveda je tudi zgodba o Sneguljčici polna skrivnostnih odgovorov in kot nam v knjigi odkriva Pogačnik, ni naključje, da je bela kot sneg, z ustnicami rdečimi kot kri in lasmi, črnimi kot ebenovina.

Razlaga vseh enajstih pravljic bi bila za ta zapis predolga. Če pa se potopimo v knjigo, se nam začnejo odpirati novi horizonti razumevanja sporočilnosti posameznih pravljic.

Kako je razlaga pravljic nastala, od kod je črpal inspiracijo in znanje, bo Marko Pogačnik pojasnil na srečanju, ki ga pripravlja Lavričeva knjižnica, in sicer v torek, 17. januarja 2023. ob 18.30, na katerem bo predstavil svojo knjigo Grimmove pravljice za odrasle (otroke).

MARKO POGAČNIK je kipar, soustanovitelj umetniške skupine OHO ter umetniške komune v Šempasu in eden osrednjih slovenskih umetnikov. Razvil je različne pristope in oblike sodelovanja človeka z zavestjo Zemlje ter s svetovi narave, med drugim z geomantično interpretacijo pokrajin ali krajev in zdravljenjem Zemlje z akupunkturo. Že od leta 2016 pa nosi naziv Unescov umetnik za mir.

* Naslovna fotografija: Bojan Brecelj

Deli Nazaj