Galerija hrani bogat fond Pilonovih likovnih del, dokumentacije in arhivskega gradiva, pa tudi dela drugih avtorjev. Šteje čez 2.800 del, vseh likovnih zvrsti in tehnik. Že 50 let velja za imeniten razstavni prostor, v njem se je zvrstilo zavidljivo število odmevnih razstav. Velik poudarek dajemo tudi pedagoškemu in andragoškemu področju – vzgoji najmlajših, mladine in starejših, kjer sodelujemo z vrsto šol in ljubitelji umetnosti vseh starosti. Ne smemo pozabiti na naš bogati arhiv hemeroteke, galerijskih publikacij in knjižnico, katere glavnina publikacij orisuje goriško in primorsko umetnost 20. in 21. stoletja. Številne so tudi knjige, ki so bile last Vena Pilona.

Galerija je zaradi prepotrebne prenove, ki smo jo čakali zelo dolgo, za javnost že leto dni zaprta. Po pripojitvi sosednje Rustjeve hiše k Pilonovi ter po prostorski in vsebinski prenovi stavbe (do leta 2025), ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, bo galerija prostornejša, večji bodo razstavni prostori in depo, ki bo zadostil nujno potrebnim pogojem za ohranitev umetniškega fonda in arhivskega gradiva. Galerija bo dostopna vsem, tudi ranljivim skupinam obiskovalcev. Velik poudarek bo na sodobnejših načinih predstavitve/interpretacije dediščine, ki sledijo hitro spreminjajoči se družbi 21. stoletja. Novi pristopi pri interpretaciji in prezentaciji likovnih del bodo omogočili povsem drugačno izkušnjo ogleda Pilonove dediščine, ki bo, kar je nujno, dostopna sleherniku. V prvem nadstropju galerije, kjer je družina Pilon imela svoje bivalne prostore in kjer si je umetnik pred stotimi leti sam uredil slikarski atelje, bomo tega tudi rekonstruirali in s tem poustvarili novo ustvarjalno okolje med likovnimi deli. Pilonova ustvarjalnost bo s svojo vsestranskostjo zelo pripomogla tudi k razvoju kulturnega turizma v Ajdovščini, in sicer z novo mobilno aplikacijo, ki bo vodila »Po sledeh Vena Pilona« v bližnji in širši okolici središča Ajdovščine.

Jubilejno leto smo kljub zaprtju za javnost in zelo oteženim razmeram za delo uspeli počastiti z različnimi dogodki in manjšimi razstavami. Na razstavi ob sprehajalni poti ob grajskem vrtu so z arhivskimi fotografijami na osmih panojih zajeti utrinki in spomini na izseke iz življenja ustanove, ki s petdesetletnim aktivnim delovanjem pomembno dopolnjuje nacionalno muzejsko-galerijsko mrežo in tesneje povezuje Primorsko z zamejstvom. Ogledate si jo lahko do konca leta.

Osrednji dogodek počastitve obletnice se je odvil v petek, 17. novembra – s strokovnim simpozijem smo želeli osvetliti vlogo Pilonove galerije in ostalih monografskih ustanov na goriškem območju, ki hranijo donirane zapuščine velikih umetniških imen Goriške in Krasa ter zamejstva (Veno Pilon, Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Zoran Mušič, Riko Debenjak idr.), in spregovoriti o njihovih izzivih znotraj posameznih lokalnih skupnosti. Simpozij smo pričeli z video nagovorom “Pilonovi galeriji ob 50. obletnici” Dominiqua Pilona, njegove besede je prebral vnuk Vena Pilona, François Pilon, ki nas je skupaj z otrokoma obiskal konec oktobra. Na simpoziju so sodelovali strokovnjaki s področja kulture, mag. Gojko Zupan, sekretar v INDOK centru Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo, kustosa Goriškega muzeja, mag. Davor Kernel in Katarina Brešan, dr. Alenka Di Battista, odgovorna konservatorka ZVKDS OE Nova Gorica, in predstavnice Pilonove galerije Ajdovščina – Tanja Rijavec, kustosinja dokumentalistka, Tanja Cigoj, kustosinja pedagoginja, in Tina Ponebšek, direktorica.

Gojko Zupan, strokovnjak za kulturno dediščino in prejemnik letošnje Steletove nagrade za življenjsko delo, ki je največja nagrada na področju konservatorstva in restavratorstva, je poudaril, da je Pilonova galerija Ajdovščina uspešna zgodba že 50 let, kar je fenomen v slovenskem prostoru, saj gre za majhno galerijo. Dodal je: »Nikjer drugje nimamo obmejnega prostora posejanega s tako številnimi majhnimi galerijami posameznikov, ali je to Černigoj, ali je to Mušič, ali je to Riko Debenjak, ali je Lojze Spacal, ali množica drugih. Ampak prvi tak vzorec pa je bila galerija Vena Pilona.«

Simpozij ob 50. obletnici Pilonove galerije Ajdovščina
Fotografija: Primož Brecelj

Kustosa Goriškega muzeja sta izpostavila začetke, razvoj zbirk, skrb za Černigojevo galerijo v Lipici, Mušičevo zbirko na gradu Dobrovo in Spacalovo v Štanjelu, vsem galerijam so skupne enake težave, pomanjkanje zaposlenih, nereden oziroma prekratek odpiralni čas, skrb za čim boljše prostorsko klimatske pogoje, zapletena birokracija, neredni restavratorski posegi ipd.

Svetozar Križaj, skica

Dr. Alenka Di Battista se je osredinila na dediščino domačega arhitekta Svetozarja Križaja v Ajdovščini in Vipavi, s poudarkom na njegovem nagrajenem delu, prenovi Pilonove domačije v galerijo, ter že na znano dejstvo, da je že on načrtoval priključitev Rustjeve hiše k Pilonovi. Z mislijo na njegovo tenkočutno delo izhaja iz tega tudi načrt trenutne obnove.

Kustosinje Pilonove galerije smo spregovorile o nastanku in razvoju zbirk v galeriji. Od leta 1978 poleg stalne zbirke Vena Pilona sistematično dopolnjujemo Zbirko Pilonovih prijateljev, ki je začela nastajati že ob ustanovitvi galerije in dokazuje, s katerimi ljudmi in prijatelji – umetniki, intelektualci, ustvarjalci in običajnimi ljudmi, je bil obdan Pilon. Ne tvorijo je samo dela Pilonovih prijateljev – sodobnikov, ki so ga poznali in z njim prijateljevali, ampak so v zbirko vključeni tudi avtorji, ki Pilona niso neposredno (s)poznali. Večina del je v omenjeno zbirko prišla z donacijami umetnikov in umetnic, ki so se na ta način poklonili Pilonu in vzpostavili dolgoletno prijateljstvo ter zaupanje v galerijo. Manj številna, a nič manj pomembna, je Zbirka Vipavski Križ, z desetih poletnih slikarskih kolonij v Vipavskem Križu, v letih od 1988 do 1998, vsi udeleženci, tako domači kot tuji, so po zaključku odstopili po eno delo galeriji.

Pri pedagoškem delu stremimo k temu, da je kulturna dediščina približana skozi igrive in ustvarjalne metode, predvsem pri interpretaciji del iz stalne zbirke je zadnja štiri leta v veliko pomoč maskota galerijskega pedagoškega programa, Mišek Venč. Narisala ga je domača umetnica Anja Kranjc, v lutko pa ga je ustvaril Primož Fučka. Mišek s svojimi atributi (slikarskim, kiparskim, fotografskim, risarskim orodjem in knjigo) ter s svojo taktilno kvaliteto predstavi otrokom likovno umetnost nasploh, družbenozgodovinsko ozadje razstavljenih del in življenjske postaje umetnika.

Direktorica Pilonove galerije, Tina Ponebšek, je ob zaključku simpozija izpostavila prenovo galerije in izzive, ki jih ta prinaša. Ministrstvo za kulturo je projekt prenove in novih vsebin prepoznalo za nujnega in ga, z uspešno prijavo Občine Ajdovščina, vključilo v financiranje iz mehanizma načrta za okrevanje in odpornost. Projekt je osredotočen na ohranjanje obstoječega stanja stavbe in kakovostno nadgradnjo vsebine s pomočjo sodobnih tehnologij. Obnova bo vsebovala prenovo obeh objektov, kjer deluje Pilonova galerija, vključno s stenami, fasado, ostrešjem, stavbnim pohištvom, strojnimi in elektro instalacijami, objekt bo prilagojen dostopnosti gibalno in senzorno oviranim osebam. Deležni bomo tudi sodobnejše opreme za razstavne prostore. Likovna dela in dokumentarno gradivo bodo dosledno zaščiteni s primerno konservatorsko opremo in vzpostavljena bo vrhunska muzejska razsvetljava. V luči čim širše dostopnosti muzejskega fonda bo izvedena tudi digitalna dostopnost do gradiva. Digitalizirana bodo umetniška dela, ki bodo širše dostopna javnosti, tudi kadar so v depoju.

Priložnostni logotip Pilonove galerije je javnost že z začetkom leta seznanil z okroglim jubilejem muzejsko-galerijske ustanove. Avtor je Ranko Novak, priznani oblikovalec in arhitekt, ki je Pilonovi galeriji že leta 1997 osnoval prepoznano modro-rumeno grafično podobo. Na obstoječi logotip je ob priložnosti polstoletnega jubileja dodal število 50, ki polzi iz kvadratnega polja. Tako kot Pilonova galerija naslednjih petdeset let, na trdnih temeljih, stopa v nove zgodbe. Ob tem nam bo v veliko spodbudo posebno županovo priznanje, ki smo ga prejeli ob obletnici, saj sta podpora in priznanje lokalne skupnosti temelj dobrega delovanja in sodelovanja.

* Naslovna fotografija: Primož Brecelj   

Deli Nazaj