Med predstavitvijo so se v ozadju predvajale fotografije in videi iz vsakdanjega življenja na tako veliki ladji, spremljali smo lahko plutje po tesnih prekopih, po širokih oceanih, po mirnem pa tudi razburkanem morju, po širokih rečnih ustjih, kjer zgleda ladijski promet približno tako kaotičen kot po ulicah Ajdovščine v prometnih konicah, po morskih ožinah in po morjih, kjer zaradi piratskih napadov ladjo varuje vojaško spremstvo. Z Andrejem smo se pogovarjali o tem, kako je po osnovni šoli z Raven na Koroškem prišel na Pomorsko šolo v Piranu, si uredil štipendijo pri Splošni plovbi Piran, kako je gradil svojo poklicno kariero vse do najvišje stopnje, do poveljnika ladje. V tem času je na 47 ladjah več kot 57 krat obplul svet. Kot skrben in natančen popisovalec ima zapisano, kakšen tovor je vse prevažal, koliko ton bi to naneslo, na koliko kamionov bi ga naložili in do kje bi ta neprekinjena vrsta tovornjakov segala. Iz knjige izvemo, kako zgleda delo na trgovski tovorni ladji, kaj vse se lahko na krovu tudi zgodi.

Skozi njegovo delovno dobo se je marsikaj spremenilo. Sodobna satelitska navigacija je zamenjala podobo Župančičevega mornarja, ki »ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran«, včasih se je v lukah tovor raztovarjal in natovarjal tudi več tednov. Zato so si pomorščaki lahko večkrat ogledali delček dežele, kjer so pristali. Sedaj je tovor s sodobnimi dvigali izkrcan in vkrcan v par dneh, v tem času posadka ne sme zapustiti ladje, in že se pluje proti naslednji destinaciji, kot je naročil ladjar. Število članov posadke se je zaradi avtomatizacije dela skoraj prepolovilo, a na ladjah je skoraj vedno imel vrhunske kuharje, alkohol pa je na ladjah prepovedan. Med dolgo plovbo so si včasih čas krajšali s filmi, družabnimi igrami, sedaj pa se tudi pomorščaki (vsak zase) v prostem času preko mobilnih telefonov poveže s svetovnim spletom. Življenje na morju je polno lepih a tudi težkih trenutkov, zapletov in nevarnosti, pa tudi odrekanja in hrepenenja po družini. Na srečo so stiki z domačimi v Ajdovščini s pomočjo sodobne tehnologije postajali pogostejši.

Potem, ko tudi Splošna plovba ni bila več to, kar naj bi bila, si je Andrej Masilo moral iskati delo preko agencij pri različnih ladjarjih. In tako ni spoznaval samo različnih luk pač pa tudi različna letališča in poveljeval različnim posadkam.

Po odhodu v pokoj je Andrej Masilo med ukvarjanjem z različnimi športnimi dejavnostmi (namizni tenis, smučanje, plezanje …) našel čas, da je zapisal spomine na svojo pot pomorščaka. Knjiga je izšla v samozaložbi. Jezikovni pregled besedila je opravila Ivana Slamič, prelom in oblikovanje pa Silva Karim. Knjiga tudi s pomočjo številnih fotografij nazorno prikaže Andrejevo življenjsko pot.

* Vir in fotografija: Zdenka Žigon   

Deli Nazaj