V času, ko je že skoraj v vsakem evropskem mestu prisotna gentrifikacija, ko se praznijo mestna središča za namene dobička, ko se vse preveč kulturnih vsebin komercializira, ko so gledališke dvorane vse bolj prazne, se sprašujemo, kje je preventiva. Ali se zavedamo posledic takega delovanja?

Nenavadno je razmišljati, da je sedaj posameznik tako drugačen kot nekoč. Da mlajše generacije ne potrebujemo tradicionalnih kulturno-umetniških vsebin. Da smo itak ves čas na telefonu – kdo bo sploh še hodil na kulturne predstave? Da sploh ne potrebujemo več javnih prostorov, kjer se najrazličnejše ustvarjanje in umetnost odvijata. Da se vse tako zelo spreminja, pa se res? Manj ko bomo kulturno ozaveščeni, bolj bomo negotovi kot posamezniki in šibki kot skupnost.

Vprašanje Kaj nam pravzaprav ostane, če se nam kulturo vzame? je bilo naše glavno vodilo pri pripravi in izvedbi okrogle mize z naslovom Kultura ajdovska, kam greš?, tekom katere smo, z različnimi lokalnimi kulturnimi organizatorji ter ustvarjalci in z županom, spregovorili o položaju ajdovske kulture in kulturnega prostora. V nadaljevanju vam predstavljamo glavne teme okrogle mize.

Pestrost ponudbe kulturnih vsebin

Spoznali smo, da je občina Ajdovščina zelo bogata v svoji ponudbi kulturno-umetniških vsebin – imamo preko 35 ljubiteljskih kulturnih društev, ki delujejo tako v mestu kot tudi na podeželju, bogata je ajdovska pevska kultura, imamo skupno štiri gledališko-glasbene abonmaje za otroke in odrasle, ponovno je v mestu na voljo kino, Bar hiša mladih s koncertno ponudbo, festivali … Dogajanja je veliko.

Mlajši udeleženci okrogle mize so poudarili tudi pomen alternativnega ustvarjanja, ki je že od nekdaj ključen gradnik kulture naše lokalne skupnosti.

Jani Peljhan: Alternativna kultura je motor iz vidika ustvarjanja mladih. Upam si trditi, da je ena najbolj uspešnih in najbolj prodornih kultur v Ajdovščini.

Jani je spregovoril še o izvozu alternativne kulture iz Ajdovščine – predvsem punk bendov in njihove glasbe, o neprofitnosti takega načina ustvarjanja in pomenu le-tega za oblikovanje skupnosti, predvsem med mladimi. Njegove besede je podkrepil Matej Kompara, glasbenik in predsednik Kluba ajdovskih študentov in dijakov.

Matej Kompara: Alternativa je gonilo vsega razvoja. V alternativi nastajajo ideje, iz idej nastajajo produkti in enako je v glasbi, v gledališču … Se mi zdi, da najbolj, kar manjka trenutno pri nas, je alternativni prostor, bolj prostor kot pojem, ne samo ena stavba.

Tudi igralka in ustvarjalka Larinega abonmaja, Lara Jankovič, ter organizator kulturnih vsebin, član Zveze kulturnih društev Ajdovščina, Marjan Krpan, ki trenutno skrbita za raznolik program dogajanja v Dvorani prve slovenske vlade in širše, sta se strinjala s pestrostjo ponudbe kulturnih vsebin v naših krajih. Sta pa oba poudarila problematiko prostorskih pogojev za izvajanje uprizoritveno zahtevnejših in obsežnejših umetniških del.

Prostorska (in finančna) podpora kulturi

Prostorske kapacitete za izvajanje kulturnih vsebin v občini Ajdovščina so pred izzivom. Tako organizatorji alternativnih kot tradicionalnih kulturnih vsebin so izrazili prostorsko stisko pri svojem delu.

Marjan Krpan: Ta dvorana je sedaj primerna za vse, ker druge ni. Je pa v njej veliko pomanjkljivosti – od garderob do akustike, premajhnega odra … Če hočeš pripeljat kakovostno gledališče, ti rečejo »tega pri vas ne moremo izvesti, ker ste pač premajhni«.

Matej Kompara: Največji problem Kluba ajdovskih študentov in dijakov je, da zmanjkuje prostora, kjer bi dogodke sploh lahko imeli.

Na tej točki se je pojavilo vprašanje Ali v Ajdovščini zares potrebujemo kulturni dom?  in večina prisotnih na okrogli mizi je vprašanju odločno pritrdila.

Lara Jankovič: Kulturni dom bi morali imeti že pred desetimi leti, ne čez deset let. Dvorana prve slovenske vlade ni kulturni dom, je bolj kongresna dvorana, ki pa jo uporabljate za kulturni dom.

Jani Peljhan je opozoril na pomankanje socializacije in integracije v občini. Predlagal je, da se umeščanje prostorov za različne oblike kulturnega dogajanja in druženja približa mladim, naj se mladih ne odriva na rob mesta. Izpostavil je možnosti obnove bivšega kluba Baza, v nekdanji vojašnici Srečka Kosovela, v npr. mladinski center … Glede na povečanje stanovanjskih kapacitet v šturskem delu mesta, bi bilo to smiselno.

Župan občine Ajdovščina, Tadej Beočanin, je na okrogli mizi predal sporočilo, da študija o umestitvi novega kulturnega doma še ni dokončana, da niso še preverjene vse lokacije, kje bi ta lahko stal. Da pa je alternativna rešitev vprašanja le-tega, predlagana s strani strokovnjakov, območje Rizzatove vile. Gradnja kulturnega doma bi se lahko začela v letu 2029 oziroma 2030. Poudaril je še, da kulturni dom vsekakor bo, in da si želi, da bi se Ajdovščina na področju kulture bolj razvijala. Prav tako, da si želi tudi ponovnega delovanja Baze, ampak glavni problem vidi v upravljanjem takega prostora po sami prenovi.

Tadej Beočanin: Kultura je eno od področij, za katero bi si želel, da občina Ajdovščina stopi korak naprej. Je eno izmed najmanj razvitih področij.

Župan je nagovoril prisotne, naj se obračajo nanj, če si želijo sprememb in več podpore Občine pri izvajanju kulturnih vsebin.

Tadej Beočanin: Moje ključno današnje sporočilo je; pridite večkrat! Povejte, kaj več boste naredili, kaj bomo spremenili, da bomo na področju kulture uspešnejši, do bo kultura sledila gospodarskemu razvoju, ki ga na našem območju tudi imamo. Sem namreč prepričan, da gre to z roko v roki.

Kaj je bilo prej kura ali jajce?

Mnenja o tem, ali naj najprej zagotovimo prostor ali ponudimo program oziroma vzgojimo publiko, ki bo kulturne vsebine sprejemala, so bila različna. Kaj mora biti prej; ponudba ali povpraševanje? Lara Jankovič je opozorila, da ljudje potrebujejo eno streho, da razpršenost dogajanja na več lokacij ljudi bega. Če bi imeli kulturni dom, se po njenem mnenju to ne bi dogajalo. Tako bi bil obisk bolj reden, publika pa bolj kultivirana.

Matej Kompara: Prej smo govorili, da moramo najprej dobiti publiko na svojo stran in potem bomo gradili kulturni dom – meni se zdi da je povsem obratna situacija – da je najprej potrebno postavit temelje, zato, da se bo kultura potem lahko gojila. Zdi se mi, da bi najprej morali začeti graditi okolje, v katerem se glasba lahko razvija, postaviti kulturo mogoče na kakšno mesto višje … Potrebno je razmišljat o razvoju kulture in ji dat prostor.

Nekateri udeleženci okrogle mize pa so opozarjali na potrebo po predhodni vzgoji publike, da se bo ta najprej udeleževala obstoječih kulturnih prireditev in umetniških predstav, šele potem bo potreba po gradnji prostorov, npr. kulturnega doma, dovolj močna, da bo prepoznana kot nujna.

Kje je naša kulturna dediščina, kje so naše korenine?

Imeli smo Dom kulture, imeli smo Bazo, imeli smo Njoki summer festival, imeli smo … Prostori se spreminjajo, kulturna zavest in ustvarjalnost ostajata. Občina je prenovila Rustjevo hišo, velika prenova se dogaja tudi v Pilonovi galeriji. Vse bolj se osvetljuje pomen naše kulturne dediščine tako za tuje obiskovalce kot tudi za domačine.

Matej Kompara: V tako majhnem okolišu, sredi Vipavske doline, ko se spustijo hribi, nastane eno tako mesto, kjer rastejo gigantske tovarne in hkrati enako je tudi v umetnosti – eksportiramo veliko umetnikov – najbolj preseneti ljudi dejstvo, da v tako majhnem mestu nastanejo tako velike ideje in tako ambiciozni ljudje.

Ustvarjalnost v našem prostoru je bogata. Kot je bilo povedano tudi na okrogli mizi, motor ustvarjalnosti potrebuje cesto, če ne celo avtoceste, da se razvije v svoji polnosti. Prebivalci domačega prostora pa smo tudi samo odgovorni za ohranjanje in razvoj lokalne kulturne zavesti.

Kultura bi morala mlade razbremenjevati in ne obremenjevati

Kulturna v prvi vrsti ni namenjena ustvarjanju dobička in ni po godu kapitalističnemu nadvladju. Pogosto se bori prav proti slednjemu in odraža tisto globje in bolj večno, kar imamo kot posamezniki in kar nas ohranja kot skupnost. Zato mlajših generacij nemoten razvoj kulture ne bi smel obremenjevati, ampak bi nas moral njen obstoj spodbujati in podpirati na naši življenjski poti, saj smo že tako ena bolj ogroženih družbenih skupin.

Mlajše generacije si želimo, da bi se razvoj kulture, predvsem ustvarjalnega druženja, odvijal v koraku z razvojem drugih pomembnih področjih v naši lokalni skupnosti. Da bi se sočasno z gospodarskim razvojem krepila tudi kulturna identiteta občine Ajdovščina, ki lahko služi kot pomemben gradnik za bolj vključujočo in zdravo skupnost.

Biti del kulture ne pomeni samo obiskati gledališke predstave ali koncerta ampak tudi kultivirati kritično misel v procesu svojega odraščanja in osamosvajanja, ki opolnomoči, da naredimo nekaj boljšega in bolje kot bi sicer.

Kultura nas od nekdaj ohranja in plemeniti. Nenavadno je razmišljati, da je sedaj posameznik tako drugačen kot nekoč. Pa je res?

* Članek je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina   

* Vir in fotografija: Ana Rustja - Mladinski svet Ajdovščina   

Deli Nazaj