Na osrednji slovesnosti ob Dnevu kulture v Ajdovščini, ki jo je sinoči v Dvorani prve slovenske vlade pripravila Zveza kulturnih društev - ZKD Ajdovščina, je kot slavnostna govornica spregovorila ilustratorka Ana Maraž. Mednarodno uveljavljena ilustratorka je prepletenost družbe in prispevek ustvarjalcev, torej umetnikov na različnih področjih, k bogatitvi življenje vseh izpostavila z novo interepretacijo znane ljudske basni o mravljah in murnu, kot jo je zasnovala ilustratorka Maja Kastelic v stripu Kako so mravlje vzljubile umetnost. Umetnost nas povezuje, osmišlja, premika meje, odpira svetove in glave. Ana Maraž je izpostavila domače ustvarjalce, ki so jo v otroštvu in mladosti sooblikovali, kot tudi bogate možnosti ustvarjanja za mlade v Ajdovščini in na gornjem Vipavskem, ki ju primerja z brbotajočim kotlom ustvarjalnosti. Navdihujoči govor je zaključila z vzklikom "Živela umetnost!".

Na sinočnji slovesnosti so bila podeljena priznanja zaslužnim za kulturni utrip v občini in širše. Priznanja so prejeli:

Miran Krapež - za izjemne dosežke na fotografskem in video področju ter za avtentičen in spoštljiv prikaz divjega sveta Slovenije in njene narave.

Rojen je leta 1965 na Gori, v družini, ki je tesno povezana z naravo. Dolge ure v stiku z njo, skrb za divjad, lovsko udejstvovanje in očetova zapuščina sta v njem odtisnil  znanje in spoštovanje do okolja. Ko razmišljaš, da je narava čudež po sebi, si zaželiš, da občutja, dogodke in motive iz nje preneseš drugim, utemeljuje začetke svoje fotografske poti. S fotografijo se je Miran Krapež začel ukvarjati že pri dvanajstih, ko je dobil v dar prvi fotoaparat na film - Zorki K4. Na njem ser učil in izpolnjeval znanje. Kasneje je dobil kamero, prišli so bolj kakovostni fotoaparati. S prihodom digitalne tehnike pa se je s fotografijo začel resneje ukvarjati - kar se odraža v nazivih in nagradah. V letu 2011 je pridobil naziv kandidata za mojstra fotografije, v letu 2015 pa najvišji naslov: Mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije.

Pri mednarodni fotografski zvezi je med leti 2012 in 2022 osvojil fotografske naslove v vseh stopnjah - do Diamond 1 in 2. Fotografije objavlja v domačih naravoslovnih revijah, člankih in portalih, sodeluje na mednarodnih in domačih tekmovanjih in razpisih, kjer je prejel več kot 400 različnih nagrad. Med več samostojnimi razstavami je treba omeniti fotografsko razstavo leta 2016 v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani. V tem času je bila v reviji National geografic objavljena njegova fotografija gamsa v Triglavskem narodnem parku, na kar je posebej ponosen. V letu 2018 je bil proglašen za slovenskega naravoslovnega fotografa leta. S fotografijami je obogatil več publikacij, avtobiografij in knjižnih del domačih avtorjev. Kot uveljavljenega fotografa je vabljen na foto-salone in tekmovanja tudi v vlogi žiranta.

V zadnjem času ga znova priteguje video. Kot snemalca ga je povabil k produkciji  filma Divja Slovenija režiser Matej Vraničar, s katerim sta posnela še film Bojevita kraljica noči. Sodelovanje nadaljujeta v že tretjem skupnem naravoslovnem filmu Moj svet ptic. Lani je - ob 50. letnici učnih in tematskih poti v Sloveniji - s še nekaterimi fotografi znova razstavljal v Jakopičevem razstavišču. Prav te dni so njegove fotografije v okviru Združenja slovenskih naravoslovnih fotografov na ogled v Infocentru Triglavska roža na Bledu, kjer je bil predvajan tudi film Divja Slovenija. Miran Krapež veliko snema tudi sam, kratke naravoslovne filme si je mogoče ogledati na njegovem lastnem Youtube kanalu. Poiščite ga kdaj!

Pri fotografskem poklicu je najlepše, da motivov ne zmanjka. In dokler bo oko videlo in me bo noga nosila, bom iskal tistega, ki bo najlepši od vseh! pravi Miran Krapež.

Nevenka Vidmar - za izjemno angažiranje na različnih področjih kulturnega ustvarjanja in usklajevanja vsebin in dejavnosti ter za bogatitev kulturnega utripa.

Življenjska pot  Nevenke Vidmar se je začela na Predmeji septembra 1956. Z mlado družino je najprej živela v Tolminu in se nato preselila v Ajdovščino, kjer sta sinova zaključila šolanje in si izbrala lastni življenjski poti. Vstop v tretje življenjsko obdobje je bil za Nevenko Vidmar, enako za soproga Angela, začetek številnih aktivnosti, zanimanj in priložnosti, za katere prej ni bilo časa. Poklicali so jo predvsem ljubezen do petja in do besede – pisane in govorjene, odrske uprizoritve, ročne spretnosti, fotografija. Do izraza pa so prišle tudi njene organizacijske spretnosti.

Petje jo je spremljalo od šolskih klopi do nastopov v Učiteljskem zboru v Tolminu; nadaljevala ga je v Ženskem pevskem zboru Večernica. Ko so jo leta 2010 povabili v Dramsko pevsko skupino Zarja, se je aktivno vključila v njene aktivnosti in dejavnosti tudi usklajevala. Skupina je ob 10. in 15. obletnici delovanja izdala dva zbornika in posnela video z izborom ljudskih pesmi. Pripravila in sodelovala je v več kot 600 nastopih, iz katerih se odražata Nevenkin trud in delo. Nevenka Vidmar je ves čas, vse do covida, aktivno sodelovala tudi v igralski skupini Mali Holivud, v medgeneracijskem projektu, učencev Danila Lokarja, Društvo ŠENT in Društva upokojencev Ajdovščina. Zarja je z učenci nastopila v več projektih, odmevno tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Kot članica Zarje je v OŠ Šturje vodila pravljice.

V Domu starejših občanov Ajdovščina je Nevenka Vidmar začela voditi ure pisanja v v okviru projekta Radi pišemo z roko. Njena prisotnost je opazna na fotografskem področju, kjer od 2011 koordinira fotografsko sekcijo Primorski škljoc. Prejela je več nagrad za fotografijo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, prav tako tudi več priznanj v okviru natečajev fotografskih spletnih portalov. Dejavnosti nadgrajuje še z ročnimi spretnostmi, ki jih razume tudi kot ohranjanje znanja generacij. Tako se je že v letu 2012 z ljubeznijo do čipke priključila skupini Ročna dela lokavških žena, znanje pa razširila tudi v druge panoge rokodelstva. Že tretji mandat vodi koordinacijo rokodelskih aktivnosti v društvih upokojencev severne Primorske, najprej kot članica za Tehnično kulturo Zveze društev upokojencev Slovenije, sedaj tudi kot podpredsednica. Že četrti mandat je članica Upravnega odbora Društva upokojencev Ajdovščina, kjer je tudi predsednica komisije za kulturo in tehnično kulturo.

Dejavnosti Nevenke Vidmar so zares raznolike. Kot sodelujoča skoznje prenaša gledalcem, poslušalcem, soigralcem … lepoto besede, barve, zvoka. Sporoča pa jim tudi, kako pomembno je obiskati prireditev tudi zaradi srečevanj, ki obogatijo vsak kulturni dogodek.

Skupina "Koncert generacij" - za pripravo kontinuiranega projekta popularne glasbene kulture Koncert generacij ter za odlično izvedbo projekta zGodbe generacij. Priznanja so prejeli Jure Ferjančič, Sergej Ranđelović - Runjoe, Klavdij Skrt in Sandi Škvarč.

Ajdovščina in Vipava z okolicama sta mesti s pestro ponudbo vseh zvrsti rock in pop glasbe, s temelji, ki segajo v zgodnje obdobje rokenrola. Ena od legendarnih zasedb, ki je orala ledino, je bila skupina Pietrosi (»ajdovski beatlesi«), za njo Nočne ptice, Big Bibls Brothers Band, pa Skalp, Elvis Jackson, Antioksidanti in nazadnje Jet Black Diamonds, ki predstavljajo svež veter ajdovskega rokenrola. Vmes je še veliko drugih, tudi samostojnih avtorjev in izvajalcev, kot so Polona Furlan, Sergej Ranđelović, Lara Janković, Tjaša Fajdiga, Gordan Novaković ...

Ajdovščina je edino mesto v Sloveniji, ki na posebnih dogodkih predstavlja izključno domače glasbenike. Poimenovali so jih Koncert generacij. Prvi je bil leta 1990, nato leta 2000, pa leta 2014. Četrti je bil načrtovan leta 2020, a je bil zaradi pandemije izpeljan leta 2022. Le-ta je bil prvič dvodnevni in je potekal na prostem, na prenovljenem  Lavričevem trgu, z velikim koncertnim odrom in velikim zaslonom ter s tisoči obiskovalcev pod odrom.

Odzivi so organizatorje spodbudili k njegovi nadgradnji, zGodbe generacij. Podlaga ostajajo poletni koncerti na placu, na katerih domači glasbeniki zastopajo obdobja, v katerih so delovali. Na prvem, septembra 2023, je bila v živo predstavljena skladba Generacije, ki so jo posneli izbrani ajdovski glasbeniki že prej v studiu Zipper. Na snemanju je nastal tudi video-spot. Poseben dosežek je bil izid knjige in glasbene kompilacije z naslovom zGodbe generacij, ki je nova blagovna znamka vseh aktivnosti pod okriljem glasbenega projekta. Prva in druga predstavljata zasedbe in glasbenike, ki so ustvarjali, še ustvarjajo in izvajajo avtorsko glasbo: nekakšen »kdo je kdo popularne glasbe v zgornji Vipavski dolini«. Na seznamu je 45 skupin in 18 samostojnih izvajalcev, med njimi nekaj, ki so prenehali z delovanjem, a so pisali skupno zgodbo. Za izvirno zamisel, izdajo glasbene kompilacije na USB kartici, je vsaka skupina oz. glasbenik prispeval eno svojo avtorsko skladbo po lastnem izboru. Starejši bendi, ki svojih skladb niso nikoli snemali, so tokrat skladbo za to priložnost posneli v studiu. Knjiga in kompilacija sta bili predstavljeni konec leta 2023 v tej dvorani. Nista popolni, sta pa izviren odraz glasbenega dogajanja, ustvarjanja ter poustvarjanja v dolini in temelj za nadaljnje raziskave.

Zamisli so v ožji ekipi prepletali: glasbena selektorja Sergej Ranđelović – Runjoe in Jure Ferjančič, za poslovno plat skrbi Klavdij Skrt, ki so pripravljali tudi vse potrebno za izid glasbene kompilacije.  Zgodbe je iskal, jih poslušal, zapisoval in pripravljal za objavo v knjigi Sandi Škvarč. Nad poslovnim okvirom izdaje bdita Zavod Fluvium 7 in Maja Marinkovska. Projekt Koncert generacij in zGodbe generacij sta dobesedno projekta več generacij.

Slovesnost je režiral Peter Avbar. V programu so sodelovali MPZ Srečko Kosovel z instrumentalistko Elian Humar ter gledališki interpret Primož Forte s projektom Sotočja. Sodelovali so še multimedijska umetnica Polona Kunaver Ličen, Oskar Ličen in interpretatorke pesmi Prešerna in Srečka Kosovela, dijakinje Tajra Štokel, Ariana Vižintin, Stela Baslut ter Mei Pregelj.

* Vir: Zveza kulturnih društev Ajdovščina   

* Vse fotografije: Primož Brecelj   

Deli Nazaj