Verjetno ste v zadnjih dneh spremljali medije in zopet razmišljali kaj je pravzaprav še zdravo v naši vsakdanji prehrani. Razprava je potekala okrog trans maščob. Pravzaprav je vse res, kar so govorili razen tistega, kar je bilo politično leporečenje posameznikov. Trans maščobe nas spremljajo že kar nekaj desetletji, odkar so jih odkrili in začeli tržiti kot alternativa maslu in ostalim maščobam živalskega porekla. Najbolj so bile prodajane in uporabljane kot margarina in bela rastlinska mast in pozneje so jih uradno poimenovali hidrogenirana rastlinska mast. Dandanes jih evropski proizvajalci počasi opuščajo – nahajajo se še v  nekaterih slaščicah kot so piškoti, napolitanke, paličice, tortice oz. pecivo s kremami, v namazih,  v krekerjih  inp.  Napisane so med sestavinami kot hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja. Trans maščobe so umetna tvorba kot še marsikaj drugega v naši prehrani in naše telo jih ne potrebuje oz. dokazano mu  škodujejo.

Kaj pa maslo, svinjska mast, loj, slanina in ostale dobrote? Maščobe živalskega izvora vam bo vsak zdravstveni delavec odsvetoval. Res je, ni za pretiravat, ampak vsaj veste kaj jeste, posebno če je prašiček, kravica ali piščanček  iz domače reje. In da ne boste presenečeni, tudi ribe vsebujejo maščobe, še prav posebno tiste pitane oz. gojene. Seveda so divje bolj fit, ker gibajo in plavajo, so pa žal veliko dražje. Ribe vsebujejo Ω - 3 maščobne kisline, ki ugodno vplivajo na zdravje poleg  Ω - 6 maščobnih kislin, ki se nahajajo v rastlinskih oljih in jih zagotovo dovolj zaužijemo. V zadnjem času se poudarja, da je pomembno razmerje Ω - 3 in Ω - 6 maščobnih kislin, baje zaužijemo mnogo preveč Ω - 6 maščob, kar pa lahko popravimo le z uživanjem večjih količin rib, predvsem lososa, plavih rib, lanenega olja ali pa Ω - 3 maščob  v obliki kapsul.

Naš organizem potrebuje približno 30% energije dnevno  iz maščob, količinsko to ne pomeni veliko, ker ima 1 g maščob precej večjo energijsko vrednost od ostalih hranil (beljakovine, ogljikovi hidrati, vlaknine).Tem 30% kar hitro zadostimo, posebno če smo privrženci raznih sirov (30 – 60%maščob), masla (83%), smetane (30%), majoneze (80%), klobas (25%), salam in ostalih delikatesnih dobrot. Maščobe so tudi različne glede obstojnosti pri toplotni obdelavi, zato je dobro, da izberemo pravo maščobo za pravi recept.

Rastlinska nerafinirana olja kot so hladno  stiskano oljčno olje in bučno olje ne preneseta visokih temperatur in jih uporabljamo za blažje toplotne obdelave oz. še najbolje za hladne jedi oz. kot dodatek jedem brez segrevanja. Kokosovo maslo, maslo in ostale maščobe živalskega porekla so primernejše za višje temperature prav tako rafinirana rastlinska olja (sončnično, repično, koruzno inp.), ki imajo na etiketah običajno opisano pri katerih temperaturah so še uporabna.

Maščobe, posebno tiste manj predelane so bogat vir esencielnih snovi, ki jih naš organizem potrebuje, zato jih je potrebno uživati v pravi količini in obliki. Maščobe nam prinašajo energijo, so vir vitaminov A,D,E,K, so hrana za možgane, uravnavajo delovanje hormonov, vplivajo na plodnost, so potrebne za našo kožo inp. Zato jih uživajmo v pravi meri in »ta prave«.

Katja Jež

Specialistka na temo Zdrave prehrane

Deli Nazaj