Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteLeto dni po volitvah. Podžupan Mitja Tripković o prvem letu delovanja, o koaliciji in opoziciji, o Lavričevem trgu, o tržnici okusov Vipavske doline ter tudi o kazenski ovadbi.
Občina Ajdovščina ima za pomoč pri opravljanju nalog župana dva podžupana, za področje gospodarstva je to Alojzij Klemenčič, za področje družbenih dejavnosti pa skrbi Mitja Tripković, naš današnji sogovornik. Mineva namreč natanko leto dni od drugega kroga županskih volitev, ko je zdajšnji župan Tadej Beočanin, po 14. letih poskrbel za spremembo na vrhu ajdovske občine. Ajdovščino je takrat zajela prava mala evforija, zato je prav, da se ob tej priložnosti ozremo nazaj in poskušamo preveriti, kaj natančno je ta sprememba prinesla občanom.
Mineva leto dni od lokalnih volitev, ki so, po 14. letih, prinesle spremembo na županskem stolčku v Ajdovščini. Precej zaslug za uspešno predvolilno kampanijo zdajšnjega župana Beočanina imate tudi vi sami. Kako danes gledate na dogodke izpred leta dni? Je spomin še vedno živ?
Spomin je seveda še kako živ, a se mi zdi, kot da je minilo več časa. Zadnja volilna tekma je pač zgodovina. Ob zmagi Beočanina sem bil seveda zelo vesel, enako tudi na zmago SD – Socialnih demokratov. Prvič nam je namreč volilno telo namenilo največ zaupanja.
Že v prejšnjem mandatu ste delovali kot občinski svetnik, tokrat pa zasedate funkcijo podžupana. Torej, lahko rečemo, da dobro poznate delovanje Občine Ajdovščina in verjetno občutite tudi določene spremembe pri delu. Se ta razlika med prejšnjim in zdajšnjim županom čuti tudi pri delu občinske uprave?
V prejšnjem mandatu sem bil opozicijski svetnik, tako da sprememb ne morem komentirati, ker ne vem, kako je delovala občinska uprava v prejšnjem mandatu. Opozicija je bila namreč izločena iz večine, če ne vseh postopkov odločanja. Poljšakova koalicija 15 - ih svetnikov je imela ob torkih neformalno sejo, na kateri so se vse dogovorili, čez dva dni, ob četrtkih, je potekala še uradna seja, kjer pa smo mlatili prazno slamo, saj so nas 11 opozicijskih svetnikov prav vsakič preglasovali. Čeprav nas je bilo v opoziciji 42 % svetnikov, so nam dodelili zgolj 17 % mest v odborih in komisijah ipd.
Tudi pri delovanju občinskega sveta nekako ni čutiti nekega razkola med koalicijo in opozicijo. Lahko to potrdite?
Razen dveh svetnikov, ki sta se nekako sama odločila, da v postopkih odločanja ne bosta sodelovala, imam občutek, da so ostali nekako sprejeli nov poslovnik Občinskega sveta ki je ustanovil svetniške skupine. Odločanje, kaj bo na seji sveta, poteka torej na nivoju vodij svetniških skupin, odločanje o investicijah v krajevnih skupnostih poteka na nivoju novega posvetovalnega telesa, ki ga je uvedel župan Beočaninin sicer na svetu predsednikov krajevnih skupnosti, kar je razbremenilo politiko odločanja o »asfaltu po vaseh«. Mesta v občinskih odborih in komisijah smo razdelili z matematičnim proporcem glede na volilni rezultat, enak kriterij upoštevamo pri sestavi svetov zavodov ipd. Hočem reči, ta občina ima prevelik zaostanek, da bi politizirali na osi političnih delitev, delitev na levico in desnico. Delitev poteka na osi zmagovitega županovega programa, torej na podlagi volje večine občank in občanov, torej med veliko večino svetnikov, ki so program župana Beočanina'vzeli' za svojega: 300 delovnih mest, 90 stanovanj ipd. in peščico tistih, ki imaj opač svoje razlage in razloge…
Eno leto sicer ni dolga doba za večji razvoj občine, pa vendar je čutiti splošno mnenje, da je v letu dni prišlo do kar precejšnjih sprememb, mnogo je tudi že konkretnih začrtanih idej za prihodnost. Katere stvari bi izpostavili kot uspešne v tem letu?
Kot največji uspeh štejem dejstvo, da nismo izgubili fokusa, torej ciljev iz programa, za katerega so se pred letom dni odločile občanke in občani. Veste, občina je strašno velik organizem in ima dnevno ogromno opravkov. Za uspeh torej štejem, da smo poleg dokončanja zatečenih projektov, sprotnemu delovanju ter stalnemu odpravljanju zaostankov, neustavljivo začeli postopke pridobivanja in opremljanja zemljišč za industrijo, za fabrike, za nova delovna mesta. Investitorji že prihajajo na pogovore, tudi zaradi sprejetega Pravilnika o spodbujanju gospodarstva v občini. Še vedno obstajajo dobre panoge, dobra podjetja, ki investirajo in ki jim moramo zagotoviti pogoje za t.i. »ready to go« fazo. In občinskega skrbnika, asistenta pri postopkih z državo ipd.
Nadalje. Župan Beočanin se je na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije okvirno že dogovoril za gradnjo 60-ih stanovanj v Ajdovščini za neprofitni najem. Tako sedaj urejamo papirje za gradnjo več manjših stanovanjskih blokov. To bo velik uspeh. Torej te dve zadevi ter seveda zgladitev dvajsetletnega vodnega spora z Novo Gorico, so po moje, tri največje stvari, kakor pravite.
Trenutno aktualna tema je načrtovanje zaprtje Lavričevega trga za promet. Civilna iniciativa se po svojih močeh bori proti taki ureditvi. Kako vi odgovarjate tistim, ki so kritični do načrtovane prenove trga?
Tudi ta proces, ki mu narobe pravite zaprtje Lavričevega trga, pač pa ureditev trga, je neustavljivo dejstvo. Kdo je s sedanjim trgom zadovoljen? Trije, štirje občani? Lavričev trg je javno dobro vseh občank in občanov. Je center, ne samo mesta, marveč občine. Ureditev trga je bila tretja točka zmagovitega programa, za katerega se je izjasnilo 4.700 ljudi. Vsi ti imajo enake pravice do javne površine kot tisti, ki ob njej delajo ali bivajo. Javna površina je javna površina. Ni privatna. Poleg prometne ureditve trga, torej preselitve parkirišča 70 metrov proti vzhodu (za stari mlin), je še pomembnejša naloga dati trgu centralne, gospodarske, kulturne, politične, socialne vsebine. To bo težje doseči kakor preseliti parkirane avte. Gre za kompleksno sestavo vsakdanjega življenja slehernika, ki pa vendarle rad občuje s sobivajočimi ipd. Popraviti je treba torej ne samo dotrajamo kanalizacijo, tudi proces kulture bivanja v mestu še ni dosegel običajnih kvalitet. A je treba začeti tudi s tem in verjemite, ljudje so do novosti najprej nezaupljivi a se dobrih stvari zatem hitro navadijo.
Kot podžupan ste odgovorni za družbene dejavnosti. Tudi na tem področju kaže, da se stvari premikajo na bolje, število prireditev raste, po dolgih letih se je zgodila tudi Ajdovščina v maju, ki pa vseeno ni bila na takšni ravni, kot bi si jo mnogi želeli? Kakšna bo prihodnost Ajdovščine na tem področju?
O prireditvah vem veliko, pred časi sem jih več let organiziral in s ponosom povem, da znaša skupni seštevek obiskovalcev na teh prireditvah 175.000 ljudi. To je dovolj, da izgubiš pogum pred zbiranjem množic in dovolj, da pridobiš strah, da se bo komu kaj zgodilo. Zato globoko cenim vsakega prireditelja in menim, da si zaslužijo maksimalno podporo. So pa prireditve tudi stvar tradicije in če si kdo misli, da lahko imaš Ajdovščino v maju pet let, potem pet let nič in da bo šesto leto prireditev ne vem kako uspela, živi v iluziji. Pet letni premor pomeni, da imaš pet generacij brez izkušnje s prireditvijo in da se ti potencialni obiskovalci, kam bodo šli tisto majsko soboto, še in lahko odločajo. A je treba vztrajati.
Kot podžupanu za družbene zadeve pa sta mi najbolj pomembna dva sektorja in sicer otroški vrtci in osnovne šole. V tem letu sem jih navkljub pomanjkanju časa, saj sem zaposlen v svojem podjetju, kot neprofesionalni podžupan uspel obiskati in pregledati prav vse. Hotel sem pregledati pogoje za delo, spoznati vodstva, dobiti občutek o dejavnosti. Povedati moram, da bomo imeli jeseni naslednje leto, ko bomo končali gradnjo OŠ Ajdovščina ter prizidka OŠ Šturje, kakor tudi otroškega vrtca na Colu, otroško varstvo in osnovno šolanje, nadpovprečno urejeno. In to v vseh krajih občine. Sam si sicer želim še gradnje večnamenskega prostora pri vrtcu Ob Hublju, a za enkrat še iščemo sredstva.
Ali občina še vedno razmišlja, da bi zagotovila večjo lokalno tržnico, kjer bi lahko dnevno ponudili svoje pridelke in izdelke tudi tistim, ki se dnevno, po avtocesti, peljejo mimo našega mesta?
O, ideja o Tržnici okusov Vipavske doline ob avtocesti je posrečena in dobra ideja. V veliki hali (s parkirišči) bi zgradili primorsko mestece z borjači, hrami ipd. Vsaka hiša bi trajno ponujala svoj okus – bodisi košček sira, akacijev med, kozarec vina, Leone sladoled, Mlinotestov krof, Fructalovo žitno rezino, Rovtarjev salam… Poleg sodi še tržnica dnevno pobranega sadja in zelenjave. Zraven tržnice, bazen hubeljskih postrvi, zraven bazena - hladilnica. V hramu organizirane pokušine za cel avtobus. Ob vhodu prijazen dober dan, ob izhodu prospekti turističnih destinacij naše občine. Vse zato, da bi naši pridelovalci in predelovalci hrane prodali svoje izdelke z večjo razliko v ceni. Preskočili bi namreč trgovce, ki poberejo pol zaslužka. Vse zato, da bi obdelali vso razpoložljivo zemljo. Če bi imeli kje prodati, ne dvomim, da ne bi znali pridelati.
V proračunu za leto 2016, ki ga bomo sprejemali v naslednjih tednih, imamo na postavki nakupa zemljišč predvidena sredstva tudi za Tržnico okusov. Potem bomo izdelali projekte ter izpeljali komunalno ureditev ter z izdelano dokumentacijo v predalu – čakali na evropski razpis. Če ga v kratkem ne bo, bomo potrkali ministru Židanu na vrata. Če ne bo odprl vrat, bomo šli skozi okno. Nekaj in nekje bomo že našli. Ampak pojdimo po vrsti, najprej nakup dveh hektarjev v enem kosu…
Za konec tega klepeta se moramo žal dotakniti tudi malce manj prijetne teme. Novogoriški kriminalisti so vas zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadili okrožnemu tožilstvu. S tožilstva pa je bila okrožnemu sodišču podana zahteva za uvedbo preiskave. Bilo je kar nekaj komentarjev o tej temi, mnogi tudi menijo, da bi morali odstopiti s položaja, ki ga zasedate. Vaš komentar?
Vsak politik se mora zavedati, da dosmrtnih funkcij ni več, tako da sam nimam težav z morebitnim odstopom. Ampak poglejte, pri nas še vedno velja načelo nedolžnosti do pravnomočne obsodbe. Kazenska ovadba, preiskava in medijski linč, ki ga politik ob tem doživi, so še vedno postopki, pri katerih se osumljeni še ne more braniti. Če bi politiki odstopali že na teh točkah, torej obvloženih obtožnicah, bi politikov hitro zmanjkalo. Tisti »mnogi«, ki jih omenjate, bi se na ta način otresli konkurence in ne dvomim, da bi isto doletelo čez čas tudi njih. Sodišča sodijo in na sodiščih se obtoženi lahko brani. Prej ne. Bomo vlogo sodišč dali kar policiji ali Slovenskim novicam?
Kakorkoli, za mojo zadevo vam lahko v tem trenutku povem to, da so novogoriški kriminalisti podali na podlagi njihovega neutemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, neutemeljeno ovadbo okrožnemu tožilstvu, saj me sedaj tožilstvo v zahtevi za preiskavo »bremeni« zgolj za eno napeljevanje k storitvi zlorabe uradnega položaja in ne za zlorabo. To napeljevanje bo, seveda, če bo tožilstvo vložilo obtožni predlog, moralo sodišču dokazati. Pri tem bo imelo strahovito težavo. Dokazati bo namreč moralo, da sva bila s prejšnjim županom Poljšakom v mandatu, ko sem bil jaz svetnik, v nekakšni navezi, oz. da sem jaz vplival na njegove odločitve. In da me je on ubogal?! Pri tem bo tožilstvo moralo predložiti dokaze in veste, kaj vam povem? Teh dokazov na tem svetu ni, ker se to pač ni zgodilo, tako da prav mirno spim. Z bivšim županom se od leta 2008 nisem niti pogovarjal. Enkrat sva se rokovala, ko se pač nisva mogla drug drugemu izogniti. In sicer pred eno občinsko proslavo, ko se nisva zmogla mimo iti. Poljšak je namreč stal na vratih kinodvorane, kot da bi pobiral vstopnino. Verjamem, da bom lahko vse skupaj čez čas opisal v eseju z naslovom: »Tresla se je gora, niti miške ni bilo.«
Hvala.
Foto: Primorske novice