Kmalu po tem, ko je vrata avtonomnega prostora Sokolc (Narodni dom) v Novem mestu najprej okrasil neonacistični grafit, nato razsvetlila molotovka (več o napadih na Sokolca TUKAJ in TUKAJ), da bi se v tretje storilci vrnili in z desničarskimi grafiti popisali še fasado (in še enkrat, tokrat z velikim keltskim križem, tudi vrata), so se pojavila namigovanja, da te napade izvajajo kar (art) aktivisti iz Sokolca sami. Torej, da napadajo sami sebe. Da bi kar sami radi požgali stavbo v kateri delujejo in bivajo. Dodaten komentar najbrž ni potreben.

20. februarja je v Šenčurju potekal protibegunski shod, ki se ga je udeležilo okrog 3.000 ljudi. Množici slovenskih zastav so delali družbo traktorji in harmonike, karantanski panterji in domobranska ikonografija. Slednja, predvsem velik plakat (glej fotografijo spodaj), je postala jabolko spora. Čeprav so se nekateri politiki iz SDS v času shoda počutili kot ribe v vodi in se veselo slikali s plakatom v ozadju, pa je kasnejša kritika domobranske ikonografije v delu javnosti naredila svoje. Kmalu je Nova24TV, projekt stranke SDS, objavila novico, v kateri trdi, da je bil domobranski plakat delo oz. provokacija aktivistov stranke SD (Socialni demokrati). Temu seveda ni bilo tako. Podrobneje se je zadeve lotil Roni Kordiš (had blog), ki je prišel do zaključka, da domobranski plakat nima nikakršne zveze s stranko SD.

V soboto 27. februarja sta bila v Ljubljani dva shoda. Prvi v podporo beguncem in drugi proti nastanitvi beguncev v azilnem domu na Kotnikovi ulici. Tam sta se obe množici tudi srečali. No, čisto zares se pravzaprav nista srečali, saj so ju ločevali kordoni policistov. Nastala je spodnja fotografija:

Na družbenih omrežjih je nemudoma završalo. “Skrajni levičarji” so na protest prišli oboroženi in pripravljeni na pretep. Branko Grims (SDS) je sklical sejo komisije za nadzor obveščevalnih služb, ki “je obravnavala varnost v Sloveniji po pojavih levega ekstremizma, ki je pripravljen poseči po nasilju“. Medtem ko je (skrajna) levica pripravljena na nasilje, pa “desnica bere pesmi in drži v rokah zastavice“, dodaja Grims. Na molotovke, granitne kocke in slogane “Slovenijo Slovencem” je več kot očitno pozabil. Histerijo o nasilju, ki ga v soboto na Kotnikovi ni bilo (!), je iz sebi ljubih krogov na družbenih omrežij prenesel v Državni zbor. Vse verjetno le v “dobri veri” iskanja levičarskih ekstremistov, ki jih stranka SDS skoraj fanatično išče že nekaj let.

Za to objavo pa je pomembnejše nekaj drugega. Na Twitterju, točneje pod objavo Tomaža Štiha (@Libertarec), se je kmalu pojavila fotografija v črno oblečenega militanta s simbolom Antifa gibanja na hrbtu (tja sta fotografijo prilepila vsaj dva tviteraša), ki z zastavo, kakršne naj bi po njihovem mnenju imeli antifašisti na sobotnem shodu na Kotnikovi, udarja ležečega policista. Fotografija, posneta v Atenah ob prvi obletnici smrti Alexandrosa Grigoropoulosa, je seveda resnična, a ima “lepotno” napako: simbol Antifa je dodan s Photoshopom ali drugim primerljivim programom. Gre za prirejanje fotografij za točno določene namene. Za manipulacijo. Če kaj, potem me motijo prav tovrstne manipulacije in zgolj zato sem se lotil zgornje primerjave originalne fotografije s ponaredkom (glej zgoraj, začetek objave). Vse skupaj se je nato razširilo po družbenih omrežjih.

Družbena omrežja so predvsem v zadnjem obdobju polna manipulativnih fotografij in videoposnetkov (prednjačijo predvsem tiste/i, ki v slabi luči prikazujejo begunce/migrante/muslimane), ki jih podpihujejo teorije zarote in hujskaštvo iz ust ali izpod peres najvidnejših politikov in njim naklonjenih (novih) medijev. Najbolj žalostno, ne pa nepričakovano, je to, da v zastrupljanju ozračja prednjači politična stranka, ki je največja stranka opozicije in je bila v preteklosti že večkrat omenjena v zvezi s povezavami s skrajno desnico. Manipulacij, podtikanj in teorij zarot je ogromno, a jih na tem mestu ne bi “pogrevali”.

In medtem ko smo priča razraščanju fašizma, smo za povrh dobili še “zanimive” teorije o tem, kdo je in kdo ni fašist. Fašizem je kompleksen fenomen, ki ga ni mogoče odpraviti z zamahom ene roke. Ali eno kolumno. Imel je in ima več obrazov, ki so imeli in imajo lokalne značilnosti. Mnogi, ki danes govorijo o njem, pozabljajo, da so tudi njihovi “politični očetje” v preteklosti izkoristili fašizem za boj proti delavskemu gibanju. Za boj proti levici. Za boj proti komunistom, socialistom, socialnim demokratom, anarhistom, sindikalistom,.. Kam to vodi? Je bila zgodovina premalo slikovita?

_____

Sobotno ljubljansko dogajanje pa vendarle ni minilo brez incidentov. Ponoči je v mestno hišo in Halo Tivoli priletelo kamenje. O storilcih lahko (zaenkrat) le ugibamo, saj je znanih premalo podrobnosti. Ne bi pa bilo prvič, če in ko bi protestniškemu neuspehu “domoljubov” v kasnejših urah sledile tovrstne akcije. Spomnimo, 9. septembra so po neuspeli provokaciji protirasistične manifestacije neznanci napadli člana stranke IDS (Iniciativa za demokratični socializem), ko se je sam vračal v prostore stranke. Razen seveda, če se ni ta sam obrcal in si prisolil ene okrog ušes.

* Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu Na obrobju in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.

* Avtor zapisa je Dejan Turk, sociolog.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj