Moje ime je Vasja in že dobro leto dni delam zanimiv poskus - zanima me, ali lahko navaden državljan, kot sem jaz, v naši državi doseže spremembe. Nimam ne lobističnih povezav in znanj, ne veliko denarja. Imam le malce bogatejši besedni zaklad, ki ga tu in tam začinim z malo sarkazma, saj tako lažje dobim pozornost tistih, ki mi lahko pomagajo k spremembam.

V začetku lanskega leta sem se spravil reševati problematiko kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom - poenostavljeno rečeno - želim v miru in legalno prek Airbnb oddati svoje počitniško stanovanje, ko ga ne uporabljam sam.

Trenutno država Airbnb ponudnike enači s poklicnimi sobodajalci in jim postavlja nemogoče zahteve, ki dostikrat niti niso odvisne od njih samih. Ne bom se dosti ustavljal pri razlagi problematike, saj mi je v tem dobrem letu uspelo pridobiti veliko medijske pozornosti in novinarji so na problem že večkrat opozorili.

Medijski pritisk je vodil k ustanovitvi delovne skupine pod vodstvom MGRT, ki je imela nalogo preučiti področje in sestaviti predloge za poenostavitev. K sodelovanju so povabili tudi mene kot pobudnika sprememb in udeležil sem se večine sestankov. Tam nekje na sredini sem uvidel, da zapravljam čas.

Ja, drži. Pri nas se ne da ničesar spremeniti.

Credit, where credit is due - moram pohvaliti zaposlene na Direktoratu za turizem pri MGRT, saj so pokazali izjemno pripravljenost za spremembe in proaktivno predlagali kopico rešitev. Žal so njihov trud vztrajno blokirali povsem nemotivirani in apatični uradniki z vseh ministrstev, ki so bili del skupine. Ko sem še stotič slišal “to se ne da” in “zakon to zahteva in mi tega ne bomo spreminjali, najdite drugačen predlog”, sem obupal.

Ne le obupal, strah me je postalo. Priznam, prej sem živel malce v utopičnem prepričanju, da živim v državi, ki je sposobna pravila slej ali prej prilagoditi razvoju in svetovnim trendom. Vem, da nikoli nismo med prvimi, nekako pa sem sanjal o tem, da obstaja sistem, ki omogoča učinkovite spremembe. Velikokrat sem bil del debat, kjer smo govorili, da se zaposleni v državnem aparatu ravno ne pretegnejo pri delu, ampak vseeno sem bil pri tem vedno previden - hudiča, že srednje veliko firmo je precej težko voditi, kaj šele državo, pa čeprav majhno! Za to moraš imeti sposobne in motivirane ljudi, ki ne gledajo le, kdaj bodo lahko šli domov (prvi sestanek smo imeli od 13:00 pa do malce čez tretjo, vse naslednje smo zato na takojšnjo zahtevo nekaterih prisotnih prestavili na jutranjo uro, da smo zagotovo končali pred tretjo).

Delovno skupino so zdaj razpustili in Direktorat za turizem bo vladi poročal, da nismo uspeli rešiti ničesar. Da se ne da. Da je še prehitro in da raje počakajmo na direktivo EU. Še dobro, da je državni aparat bolje delal, ko smo izumili avte. Če bi jih izumili danes, jih ne bi smeli voziti. Ker je še prehitro. In ne da se spremeniti pravil.

Ampak se še nisem vdal. Stvar ima široko podporo javnosti in državni uradniki so v službi javnosti, zato naj se tako tudi začnejo obnašati.

Kako lahko pomagaš? Malo deli tale prispevek.

Disklejmer: nisem plačan ne s strani Airbnb, ne s strani Uberja. Je pa res, da mi je predstavnica Airbnb plačala kosilo, ko sem jo povabil k nam, da se seznani s problematiko. 6,50 EUR je stalo.

* Kolumna je bila prvotno objavljena na avtorjevem blogu.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj