Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteLeta 1947 je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in 21 državami, med njimi tudi z Jugoslavijo. Primorska je bila znova priključena k Sloveniji. V Sloveniji zato že od leta 2006 obeležujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo tokrat v Postojni.
Kraljevina Italija je z Rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijske krajine. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo med 324.000 in 361.000 Slovencev. Meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS je bila postavljena po črti Peč-Triglav-Blegoš-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Kvarner.
Po koncu 2. svetovne vojne se je med pogajanji o mirnovni pogodbi z Italijo vnela razprava, kako naj bo znova razdeljeno to ozemlje. Mirovno pogodbo so države podpisale 10. februarja 1947 in po sklepih mirovne konference iz Pariza je takratni Jugoslaviji ob Primorski pripadla tudi Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki, medtem ko je Italija obdržala Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo, Gorico in njeno okolico. Na območju Trsta in delu severne Istre pa je nastalo Svobodno tržaško območje. Razdeljeno na cono A, ki je obsegala mesto Trst in občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, in cono B STO, ki je obsegala okraja Buje in Koper. Cona A STO je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom prešla pod Italijo, cona B pa pod Jugoslavijo. Torej, zaradi ponovne priključitve leta 1947 na ta dan Slovenci obeležujemo državni praznik.
Župan Ajdovščine, Tadej Beočanin, je takole strnil svoje misli ob današnjem prazniku: "Ko danes (desetič) praznujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, se je kljub življenju v združeni Evropi brez meja vendarle smiselno spomniti, kako je bila cela Primorska žrtvovana na oltarju geostrateških ali ideoloških interesov. Italijanska zasedba Primorske po rapalski pogodbi je močno vplivala tudi na kasnejšo svojstveno zgodovinsko in narodnostno preobrazbo ter samosvojo kulturno in psihosocialno identiteto primorskega življa. Sicer pa je bila Primorska skozi zgodovino vajena premikanja meja med različnimi oblastniki, vendar je od nekdaj igrala izjemno vlogo, da so Slovenci v gospodarskem in duhovnem pogledu držali stik z razvitejšim in zahtevnejšim evropskim okoljem. Svet pod Alpami se je prav preko Primorske seznanjal s kulturami sredozemskega prostora, saj je ta prostor vsrkal vse pomembne duhovne tokove od rimske civilizacije do renesanse, baroka … Tudi znana imena ajdovske občine so se oplajala pri zahodnih mojstrih, od Antona Cebeja (Čibeja), Milana Klemenčiča, Vena Pilona … Naj bo tudi današnji dan praznik naše odprtosti v svet, toda lastnih vrednot."
Osrednja slovesnost bo tokrat potekala v Postojni. Na sobotni prireditvi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Postojni pričakujejo množico obiskovalcev. Udeležbo je že potrdil predsednik države Borut Pahor, obiskovalce pa bosta nagovorila akademik Matjaž Kmecl in zamejski zgodovinar Borut Klabjan. Ob osrednji proslavi, ki je zasnovana kot poklon Primorski, lepotici z milijon obrazi, in jo bodo oblikovali primorski kulturni ustvarjalci, so organizatorji pripravili pester in dobrodelno obarvan popoldanski program.
V Postojni pričakujejo obiskovalce iz 23 primorskih občin, ki so poleg postojnske finančno podprle prireditev. Praznovanje Primorcev pa letos ne bo obeleženo le s slavnostno prireditvijo, ki bo na parkirišču pred poslovno-trgovskim centrom Primorka. »Odločili smo se preseči meje komemorativnih proslav, saj želimo narediti praznik za ljudi vseh starosti, za vse, ki v srcu čutijo, da pripadajo Primorski,« je povedal predsednik organizacijskega odbora Jerko Čehovin.
»Osrednja prireditev je zasnovana kot poklon Primorski, lepotici z milijon obraz, na njej se srečujemo z različnimi obrazi Primorske,« pravi Silva Bajc, ki je zasnovala umetniški del prireditve z naslovom Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana. »Ta Shakespeareov verz se dopolnjuje v vseh treh delih prireditve; v preteklosti se spoštljivo spominjamo tistih, ki so nam priborili Primorsko, v sedanjosti se z nostalgijo oziramo v mladost in kritično gledamo na današnje razmere, prihodnost pa prepuščamo mladim in njihovemu optimizmu.«
Po osrednji prireditvi bo popoldne zapolnjeno s številnimi dogodki. Za najmlajše so pripravili otroški kotiček, v katerem bodo različne delavnice. Med drugim bodo iz naravnih materialov ustvarjali mozaik postojnskega grba. Ekip primorskih občin se bodo na Županijadi pomerile v zabavnih štafetnih igrah, kot so skakanje v vrečah, vrtanje nafte in pretakanje tekočine. Popoldne bo tudi dobrodelno obarvano. Zbirali bodo zamaške za postojnsko družino, za katero so se odločili na priporočilo centra za socialno delo, prijavnino za dobrodelni turnir v body zorbing nogometu pa bodo podarili postojnskim tabornikom. Dogajanje bodo popestrili glasbeniki, praznik pa se bo zaključil z rock koncertom, na katerem bodo nastopili Matic Marentič ter skupini Outsider in Zaklonišče prepeva.
Prireditev bo pred Primorko, kjer bodo informacijske točke, nekatere turistične zanimivosti v Postojni in okolici bodo ponujale popust za obiskovalce, predstavila se bo tudi Slovenska vojska. Komercialne stojnice bodo na Titovem trgu v središču mesta.
Vabljeni.