Ne, o septemberskem Ljubljanskem tednu mode nisem pisal. In ne, niti vaša sporočila in prošnje me niso ganili. Ljubljana Fashion Week je bil pač slab dogodek. Tudi z mojo sicer bujno domišljijo sem težko našel prave besede, da bi opisal tako modno reven dogodek in lokacijo, obiskovalcem neprijazno postavitev modne piste in dolgočasne kolekcije. Nisem našel besed za nekatere predstavljene oblikovalce. Za bizarno “Burda meets Peter Movrin” revijo Maje Ferme, za še vedno amatersko revijo Mira Mišljena, za že 5-6 let enako predstavitev meni sicer ljubih oblikovalk Zoofe, za premalo prodorne in naelektrene mlade ustvarjalce, za zaspane krznarje itd… Iz trdega spanca me je zbudila morda na momente samo revija Fakultete za dizajn. Še spremljevalna razstava posvečena genialnemu Zoranu Garevskemu me je globoko razočarala s povsem zgrešeno postavitvijo in mačehovskim odnosom do njegovega ustvarjanja. Tako linearen in arhitekturen oblikovalec ne more imeti razstave, na kateri njegove stvari visijo kot pozabljene cunje na balkonu. Pika.

Pa pustimo ob strani ta žalostni “modni dogodek” in se skoncentrirajmo na edini pravi, veliki, mednarodni, uspešen in razburljiv event v modni Sloveniji – MERCEDES BENZ FASHION WEEK LJUBLJANA. V tretje gre rado in tokrat je prireditev vse pustila brez besed. Bogata, konceptualno trdno postavljena, kozmopolitska, zanimiva in presenetljiva. Kopica zares pomembnih tujih novinarjev in navdušena publika ter profesionalno izpeljan dogodek, ki prestavlja meje in črta nove višave na slovenskem prostoru. Če jim ostali dogodki do sedaj niso segli niti do kolen, so sedaj vsi ostali tam nekje med gležnjem in peto. Tudi nevoščlivost in zavist majhnih ljudi jih ne more več zaustaviti na poti navzgor. V samo treh edicijah so se z mezincem že dotaknili neba.

Udaren zacetek s predstavitvijo in performansom večne in aktualne italijanske modne hiše Gattinoni. Od Audrey do Beyoncè. Haute couture čarovnice na grmadi, katere stoično čakajo na svojo usodo. Perfektna glasba, video in luči niso postili ravnodušnega prav nobenega obiskovalca. Tako se to dela. Jebiga.

Poglejmo, kaj so pripravili modni oblikovalci za predstavitev na ljubljanskih tleh (in ne, ni mi bilo vse vseč.

MEHLE- Presenečenje. Negativno. Energijsko in strukurno šibka kolekcija. Konfuzen koncept in preveč dolgočasja med nekaj drugega ogleda vrednimi kosi. Zelo cenim dvojec MEHLE in upam, da me naslednjič znova prijetno potešita.

NATASA PERSUH- pri prvemu izhodu mi je za trenutek poskočilo srce. Na žalost zaradi glasbenega izbora in malo manj zaradi predstavljenih modelov. Po začetnem navdušenju so me volani in naborki res začeli že preganjati v spanju. Kot sem že nekajkrat povedal je Nataša za srajce in srajčne obleke zares mojstrica. Žal pa vse ostalo ne dosega teh kosov. In celota ni odlična ampak samo dobra. Škoda.

D’ALPAOS- mlado, močno in zanimivo. Struktura ročno izdelanih tkanin je kolekcijo dvignila na višjo raven. In geometrija ter precizno krojaštvo sta iz te sveže kolekcije naredila vrhunsko predstavitev imena, za katerega bomo v prihodnosti vsekakor še slišali. Mogoče nekaj prevec začimb v skuhani jedi ampak za prvič več kot pohvalno.

AKULTURA - še ena popolna kolekcija meni vedno drage Alenke. Uporabna, aktualna, razgibana in estetsko dovršena. Dobre usnjene jakne za v vsako omaro. Investirajte v te kose – še dolgo bodo aktualni. Vsekakor trenutno najbolj kompletna slovenska oblikovalka, katero bo kmalu spoznala tudi vsa Italija preko TV zaslonov. Zasluženo.

DAJANA LJUBICIC- preveč vsega in premalo vsega. Nametane ideje in študentska prezentacija. Potencial, kateri se je tokrat skril za nekaj povsem zgresenimi izhodi. Več sreče prihodnjič.

SOFIA NOGARD – Šokantna preobrazba. Sofia Nogard sta poskrbela za zelo nadejano spremembo v njunem ustvarjanju. Še včeraj sta oblačila slovenske poslovne ženske zdaj pa oblačijo njihove otroke na študentski izmenjavi v Amstedamu in Berlinu. Mladostno a zrelo, elektrošok za zaspance. Nekaj zares vrhunskih kosov in skoraj povsem dodelan stajling. Torbice bi jaz pustil v backstageu in upam, da bom njihove moške plašče srečeval pogosto na slovenskih in tujih cestah. Bravo!

TANJA ZORN- raste in se razvija. Še ena močna kolekcija. Dovolj mogočni kosi, da skorajda nebi potrebovali toliko plastenja. In minimalizma v izboru barv ter vzorcev. Črni plaščki (brez podloge)za milijone kombinacij. In končno manj neestetskih zadrg. Da o magičnih vizirjih Ane Lazovski niti ne govorim… Sicer vedno zanimivi kosi nakita Hane Karim pa so bili tukaj povsem odveč. In kot vedno trdim, da bi morala Tanja vse oblikovalce na slovenski sceni naučiti, kako se dela izhode na modni reviji. Pohvalno!

VLADA SAVIC - korektno, zanimivo, veselo, preprosto. Zrela kolekcija za zelo široko publiko. Igranje z barvami in fenomenalna izdelava. Kosi za v vsako trgovino in za na svetovni trg. Dokaz, da je tudi z malim mogoce pustiti velik vtis. Kupljeno.

IVANMAN - pri Ivanu ne morem biti objektiven. Žal. Jaz ga obožujem. Od vedno. Tako krojaško kot barvno perfektna kolekcija. In inteligentno preprost pristop k modi in vsakodnevnemu oblačenju. Globok poklon enemu najbolj svežih in nosljivih moških oblikovalcev v Evropi trenutno. Hvala.

SUSNYARA - pri njej se mi zdi, da bi nam na vsaki svoji prezentaciji želela povedati preveč zgodb. Njene zgodbe udarjajo ena čez drugo in ena drugi ne pustijo, da splava na površje. Škoda. Nekaj zares konkretnih kosov in tehten koncept. S čiščenjem bi tale kolekcija ravno prav pridobila na teži. In z malo boljšo izdelavo bi lahko konkurirala velikim. Se že veselim naslednjič.

CLICHE- Jelena ostaja zvesta imenu svojega brenda. Škoda.

SENS - nosljivo, elegantno, ravno dovolj modno ter internacionalno. Preprosto gledljivo. Edina prava slovenska znamka moške mode, katera bi mora biti prisotna na riti in ramenih vsakega ženina ali obiskovalca slovenskih porok v naslednjem letu. Čestitam.

Končna ocena: sedi, 5

Deli Nazaj