Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteAjdovski dijaki so se znova potepali po svetu. Tokrat jih je pot vodila v francosko prestolnico Pariz, ki obiskovalcu ponuja nešteto takšnih in drugačnih znamenitosti, predvsem pa občutek življenja v velemestu. Kako so mladi doživeli mesto, ki nikoli ne spi, pa si preberite v spodnjih vrsticah.
V noči iz srede, 23. na četrtek, 24. novembra, smo se odpravili na pot v Pariz. Pot smo začeli v Ajdovščini na avtobusni postaji, kjer nas je pričakal kombi in nas zapeljal do Benetk, od koder smo odleteli v Pariz. Za nekatere je bil to prvi polet z letalom. V jutranjih urah smo prileteli na letališče Charles-de-Gaulle v Parizu, od koder smo se z vlakom zapeljali v bližino našega hotela, v 18. okrožju. Ostanek poti smo prepešačili in si še isto dopoldne ogledali okrožje, v katerem smo bili. Najprej smo si ogledali pokopališče Père Lachaise, kjer so med drugimi pokopane tudi nekatere bolj znane osebnosti – Georges-Eugène Haussmann, Edith Piaf, Oscar Wilde in drugi. Po obisku pokopališča smo se odpravili do katedrale Sacré Cœur. Pot, ki vodi do katedrale, je prepredena s stopnicami, kar nas je rahlo utrudilo, saj je bila za nami dolga pot. Ko smo prispeli do katedrale, smo se ozrli proti Parizu in tako doživeli enega najlepših razgledov. Notranjost katedrale je enako veličastna kot njena zunanjost. Ogled smo nadaljevali do še edinega vinograda v Parizu, nasproti katerega je tudi slavni kabaret Au lapin agile, v katerem so se včasih zbirali pariški umetniki. Nato nas je pot zapeljala do zidu, na katerem je v skoraj vseh jezikih sveta, tudi slovenščini, napisano »Ljubim te.« ali »Rad te imam.« Ogled smo zaključil z obiskom Rdeče četrti in znanega kabareta Moulin rouge. Večer smo lahko izkoristili po lastni presoji. Dekleta 4. letnikov smo šle na tradicionalno pariško jed, la galette, in tako zaključile naš prvi dan v Parizu.
Naslednji dan smo začeli z zgodnjim odhodom v Louvre, kjer smo imeli voden ogled po muzeju. Videli smo veliko slik in kipov iz različnih koncev sveta in različnih obdobij. Med njimi tudi svetovno znano Mona Liso. Potem smo se skozi Le jardin des Tuileries odpravili do trga Concorde, kjer stoji veličastni obelisk, ki so ga Egipčani podarili Francozom v 19. stoletju. Božično okrašene Elizejske poljane so nas popeljale do Slavoloka zmage, na vrh katerega smo se tudi povzpeli. Pod Slavolokom zmage smo si ogledali tudi grobnico neznanega vojaka, ki je posvečena vsem vojakom, ki so se borili za svobodno Francijo. Ogled smo nadaljevali z obiskom L'île de la cité, na katerega smo šli čez Pont Neuf. Tam smo si ogledali cvetlični trg in katedralo Notre Dame. Preden smo zaključili ogled, smo si pogledali še Les Halles, Centre Georges Pompidou in Place des Vosges. Preostanek dneva smo imeli prost. Večer smo različno izkoristili, nekaj se nas je odpravilo na pogled pariškega nočnega življenja, drugi so si ogledali Eifflov stolp v soju luči.
Tretji dan smo se z metrojem zapeljali do muzeja Orsay, od koder smo se odpravili do Rodinovega muzeja, kjer smo si ogledali znane kipe, tudi Misleca. Grobnica Napoleona v Les Invalides nas je pričakala kot naša naslednja postaja. Potem smo se polni pričakovanja podali na pot do Eifflovega stolpa, ki je bil kljub veliki množici veličasten, prav tako kot je bil razgled z vrha stolpa kljub megli prelep. Pot smo nadaljevali do Luksemburške palače in Latinske četrti, kjer smo si ogledali še Sorbonsko univerzo in znameniti Panteon. Zvečer smo se odpravili vsak po svoje. Nekateri so šli po trgovinah, medtem ko smo si drugi privoščili francosko večerjo, med drugim tudi polže. Za zaključek čudovitega dneva smo si še ostali ogledali Eifflov stolp v lučkah.
Zadnji dan smo se odpravili na temačno pot. Ogledali smo si Katakombe pod Parizom. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari, med drugim tudi to, da sta nekoč sin in mati »prespala« noč v teh katakombah za nagrado na nekem natečaju. Hodniki teh katakomb se v nekem trenutku spremenijo v srhljivo pokopališče, katerih stene so polne kosti. Po ogledu katakomb smo se pretreseni odpravili do letališča CDG, od koder smo odleteli v Benetke in se tako do enajstih zvečer varno vrnili domov.
* Besedilo: Špela Slokar, 4. b