Mateja Kusterle je diplomirana anglistka in hispanistka, ki jo je pritegnilo in nato popolnoma posrkalo tudi babištvo. Pogosto prejema vprašanje, zakaj se je odločila za študij babištva, odgovor na to pa je večplasten. Babištvo jo pritegne, ker se ukvarja z bistvom človekovega obstoja in podpira naravne procese. Poleg tega pa navdaja z upanjem, da lahko kot babica podprem nežen prihod na svet in suveren prehod v starševstvo, zdrave družinske odnose, zaupanje v telo in moč duha ter povezanost z materjo naravo.

Že v začetku študija sem je želela izkusiti, kako izgleda babištvo izven meja Slovenije, predvsem tam, kjer imajo babice več pristojnosti in veljave, kot pri nas. Tako je ob koncu drugega letnika študija za dva meseca odšla na severno Norveško, kjer je v samostojni babiški enoti prvič videla, kaj pomeni samostojno babištvo, in do neke mere izkusila tudi kontinuirano babiško obravnavo. Tamkajšnja skupina osmih babic je namreč na primarni ravni sama vodila nosečnice, jih spremljala pri porodu in nato še toliko dni, kolikor so s svojim novorojenčkom in partnerjem ostale v porodnišnici. Norveški sistem je omogočil uvid v to, kaj vse babištvo pravzaprav obsega in koliko več kompetenc in profesionalnih vlog lahko babica v tujini ima. Predvsem jo je navdušilo spoznanje, kako zaupen odnos se že v času nosečnosti lahko splete med babico in žensko in kako razbremenjeno se ženska počuti, ko pride na porod v njej znano okolje in oskrbo.

Pred zaključkom študija se je želela ponovno obdati z miljejem celostnega babištva, zato je lansko poletje preživela na Novi Zelandiji. Dežela je izjemno lepa, čeprav ji je zaradi stalne pripravljenosti na porode velik del ostal za »kdaj drugič«. Prebivalci so dostopni in prijazni, predvsem pa se je navdušila njihova etnična raznolikost in kako uspejo razmeroma odprto in spoštljivo sobivati skupaj. Na Novi Zelandiji je babica vodilna zdravstvena strokovnjakinja za spremljanje zdravih žensk v času nosečnosti, poroda in do šest tednov po porodu. Vsaka ženska, ki zanosi, si sama izbere svojo babico. Ta jo spremlja skozi nosečnost, kar podobno kot pri nas v povprečju nanese deset obiskov. Nato ženska z isto babico tudi rodi v okolju, ki ustreza njenemu zdravstvenemu stanju in željam; lahko doma, v babiški enoti ali v porodnišnici. Babica jo prve dni po porodu obiskuje v porodnišnici in nato tako kot pri nas patronažna medicinska sestra še do šest tednov na domu. Temu pravijo kontinuirana babiška obravnava. Babica poleg zdravih žensk spremlja tudi tiste s kroničnimi ali nosečniškimi obolenji, le da je takrat oskrba deljena s specialisti medicine. Opisana oskrba je del ustaljene zdravstvene prakse in je brezplačna. Babiška filozofija temelji na dejstvu, da sta nosečnost in porod fiziološka dogodka v življenju ženske. Zavedajo se, da ima pri pripravi na porod in starševstvo babica bistveno vlogo tako pri zdravih in morda še toliko bolj pri bolnih nosečnicah. Poleg tega zelo spoštujejo in udejanjajo pravico do informirane izbire in pristanka ter aktivno izvajajo principe kulturne varnosti, ki so jih leta 1989 prvi na svetu uvedli v zdravstveno nego. Babice so suverene v svetovanju, prepoznavanju patoloških stanj in nudenju nujne medicinske pomoči nosečnici, porodnici in novorojenčku. Predpisujejo zdravila, šivajo, pregledujejo novorojenčka in raziskujejo na področju babištva.

Babice na Novi Zelandiji so spletle močno in suvereno skupnost, ki se podpira in si pomaga. Odprto pa priznavajo, da sistema, kakršnega imajo danes, ne bi bilo brez podpore in priznanja uporabnic – žensk. Namreč v preteklosti, ko je prevladovala medikalizacija poroda, so prav ženske podprle prizadevanja babic za oživitev suverenega babištva in jim pomagale vzpostaviti sistem, ki je danes edinstven na svetu. Ženske ostajajo aktivno vključene v odbore, ki presojajo kakovost delovanja babic. Ženske in babice na Novi Zelandiji potujejo z roko v roki in zaenkrat zadovoljstvo obeh kaže, da grejo v pravo smer.

Mateja Kunsterle po Sloveniji predstavlja novozelandsko babištvo predvsem z namenom, da zdravstvene delavce in ženske opolnomoči. Naše babice imajo ogromno znanja in sposobnosti, le iskreno lastno željo ter podporo sistema potrebujejo, da svoje delo lahko razširijo in ga še bolj oplemenitijo. Ženske kot uporabnice sistema pa ste tiste, ki lahko predlagate izboljšave, podprete dobre prakse in spremembe na bolje ter aktivno prevzamete odgovornost za svoje reproduktivno zdravje.

Več pa v torek, 2. februarja, ob 18. uri, v Mladinskem centru Hiša mladih. Predstavitev je namenjena tako zdravstvenim delavcem kot ženskam in njihovim družinam. Dobrodošli tudi dojenčki in otroci. Zaželene prijave na spela.zabar@babice.si

Deli Nazaj