Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteSlovenska levica je do danes zatajila, ker ni glasno v medijih opozorila na demoniziranje Bašarja Asada v Siriji. Ni javno obsodila diplomatskih napadov na Rusijo v primeru Krima in neonacistične kolaboracije v Ukrajini z namenom diskreditacije ruske politike. Javno bi morali poudariti tudi, da je Barack Obama vojni zločinec. Treba je tudi glasno nasprotovati NATU, vsak dan.
Združena levica je rahlo razpadla. Natančneje dva dela Združene levice se ne vidita več na skupni poti. Slovenska levica je mlačna, kot da bi hrepenela po lajkih in ne bila nosilka naprednih družbenih zamisli. Ponuja ostanke tega, kar smo imeli v Jugoslaviji. Žalostne drobtine so to, za tiste, ki še pomnimo.
Seveda je imela Združena levica pozitivne pobude, kot je pravica do vode, simpatiziranje z medicinsko marihuano in kosila za otroke. Konec koncev so tako napredni tudi socialno usmerjeni desničarji (redki, a vendarle so). Preveč je še vedno sramotnega prilizovanja zahodni imperialistični paradigmi, je zapisal Andre Vltcek. Zakaj nihče ne reče: »Ne grem na obisk v London, kraj genocidne in rasistične družbe?«
Kje pa. Evropska levica še vedno sanja o Finski in Švedski in gleda proč od dveh tretjin sveta, kakor, da se tam nič ne dogaja. Pozablja, kakor, ironično, slovenski skinheadi, da je za Evropo »čefurka«, tretjerazredno evropsko parkirišče za Lidl, kjer matere zbirajo zamaške, da lahko otrokom plačajo operacijo ali voziček.
Mi smo alpska Afrika, ker so nam uspešno vbili v glavo, da nekaj šele (!) moramo postati. Na kar opozarja antropologinja dr. Vesna Godina, da je zgrešeno. Mi že smo svojstvena skupnost. Imamo možnost razviti svoj tip družbe, gospodarstva in povezanosti. Raje pa se razkrečimo pred vsakim zahodnim vplivom, kot da bi bili žaba v laboratoriju, privezana na mučilni stol. V državi, kjer se je dostojno sramovati sebe, kjer "ugledni" intelektualci zlijejo tono dreka in lastnih frustracij po sodržavljanih in sodržavljankah, brez, da bi rekli: " Mi zmoremo!". Intelektualci v državnih službah se sramujejo lastnega naroda. Lažno svetobolje. Nikjer jih ni bilo videti, ko se je bilo treba javno izpostaviti za živali, otroke ali naravo. Šibko. Pridejo le, če je o tem že pisal Guardian in je zadeva dovolj "in".
Patetično je, da navidezno "levičarske" revije, na primer Mladina, objavljajo oglase zloglasnih multinacionalk. Z naciparodijo so nas vodili iz socializma v kapitalizem. Zdaj zagovarjajo totalitaristične prijeme. Vsi cepljeni, vsi enaki. Narod je zdaj bistveno bolj reven in na antidepresivih (istega proizvajalca kot cepiva). Odurno ploskajo celo Monstantu (zdaj Bayer, proizvajalec cepiv), zločincem brez primera. Poleg tega, da so v Mladini na sporedu predvsem slavospevi hollywoodskim filmom, kjer je več krvi in umorov kot dialoga.
Nova levica bo, upam, malce bolj izvirna. Slovenska levica je do danes zatajila, ker ni glasno v medijih opozorila na demoniziranje Bašarja Asada v Siriji. Ni javno obsodila diplomatskih napadov na Rusijo v primeru Krima in neonacistične kolaboracije v Ukrajini z namenom diskreditacije ruske politike. Javno bi morali poudariti tudi, da je Barack Obama vojni zločinec. Treba je tudi glasno nasprotovati NATU, vsak dan.
Vendar, ne, levica, je opozoril tudi Vltcek, deluje kot »stranka zmernega napredka«, ker to pomeni, da se za ljudi nikoli zares ne bo nič spremenilo. Samo tapete se menjajo, stene sistema ostajajo gnile in strupene. Treba si je upati povedati na glas! Se dotakniti tega, kar si ljudje zares mislijo, kar pišejo neodvisni mediji in ne le broditi po mlakuži mainstreama. Upam, da iz rahlega razpada slovenske levice, dobimo kaj dobrega.
Vsekakor napredno levico močno potrebujemo. Ne le bednih ponaredkov zahodne politike in njenih iniciativ, zavitih v lokalni celofan. Ko so Madonna, Beyonce in Angelina Jolie postale "feministke" in humanitarke, je feminizem, kot ga poznamo, prenehal obstajati. Ugrabljen je, pravi John Pilger. Enako velja za levico, ko jo je kot papirnati robec preko različnih "nevladnih organizacij" začela uporabljati korporativna pošast, fundacije Soros in Rockerfeller. Postala je bolj kužna in lepljiva kot smrkelj.
Premalo je sočustvovati, ko so bombe že padle, treba je ustaviti lažno demokracijo in vojne v imenu "napredka". Ne pljuvati resnici v oči. Lažne so solze sočutja, če ni poguma pogledati imperializmu v obraz.
Smrt fašizmu, svoboda vsem živim!
* Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu Zdravo Slovenija in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.
* Kolumna izraža osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.