Rad imam oglaševanje. V končni fazi sem tudi potrošnik. Ampak takšni oglasi niso nekaj na kar bi moral biti naročnik ponosen. V končni fazi je povsem nepomembno katera agencija je to delala. Imeli so idejo in so jo prodali. Naročnik pa je tisti, ki bi se moral zavedati, da takšno oglaševanje ni ok. In res. Tale kampanja je primer, kako gre lahko oglaševanje lahko zelo zelo narobe.
Zadnje čase smo bombardirani z oglasi podjetja Tuš. Njihova glavna “poanta” je, da je Tuš doma v Sloveniji in temu je podrejena celotna oglaševalska kampanja. Billboardi, TV oglasi, Facebook videi in podobno. Vse samo za to, da bi se Slovenci zavedali, da ima Tuš domače proizvode. Pa je res to komu sploh še pomembno? Ali Slovenci res kupujemo slovenske proizvode, ali pač izbiramo tiste, ki so cenejši?
Ne bom šel v smer nakupovalnih navad Slovencev, se bom pa dotaknil oglaševalsk akcije, ki je vseprisotna. Jurij Zrnec, kot glavni akter TV oglasov je super izbira, ampak roko na srce – ti oglasi so tako komunikacijsko napačni, da mene Tuš definitivno več ne vidi v svojih trgovinah. Verjetno nisem edini, ki mu gredo stereotipi v oglaševanju precej na živce – še posebej pa v primeru oglaševanja hrane – skoraj edine stvari, do katere bi moralo oglaševanje imeti zelo spoštljiv odnos.
Jurij Zrnec v dvigalu. Jurij Zrnec v bolnišnici… Saj bi še lahko nadaljeval, pa vendar je vsem jasno za katere oglase gre. Glede na to, da se govori o oglasih, bo marsikdo rekel, da so zadeli žebljico na glavico – pa vendar ni vedno tako. Tudi v tem primeru je veliko več negativne konotacije, kot pa pozitivne. Ampak to so TV oglasi.
Potem pa sem pred par dnevi opazil njihove billboarde. Pridelal Janez. Ne Juan ali Xin Chao. Uvoženo z drugega konca Slovenije. In ostale parole, ki so sedaj razobešene naokoli.
Ko sem jih prvič videl, sem se zamislil. Je to res pravi način komunikacije na billboardih? Ali ne gre v tem primeru za nacionalizem? Ali ima Tuš res samo izdelke iz Slovenije? Mogoče pa bi bilo zanimivo preveriti koliko izdelkov pri njih je iz Kitajske? Če že streljajo na prvo žogo z oglasi..
Še bolj smešno je, da se Tuš že dlje časa prodaja. Ne najdejo strateškega kupca, ampak so samo skladi tisti, ki jih zanima Tuš. Kaj pa, če bo najboljšo ponudbo dal kakšen sklad iz Kitajske.
In verjetno ne bi pisal o tem, če ne bi včeraj opazil še oglasa na Facebooku, kjer je Jurij Zrnec v trgovini in se med drugim poliva z mlekom. Resno?
Sicer je video očitno narejen samo za Facebook, v upanju, da bo postal viralen. Ko berem komentarje pod videom, pa opazim, da jim le to ni uspelo. Namreč ljudje so, tako kot sem jaz, razočarani nad videnim – sploh v času, ko se v Sloveniji ne cedita med in mleko.
Rad imam oglaševanje. V končni fazi sem tudi potrošnik. Ampak takšni oglasi niso nekaj na kar bi moral biti naročnik ponosen. V končni fazi je povsem nepomembno katera agencija je to delala. Imeli so idejo in so jo prodali. Naročnik pa je tisti, ki bi se moral zavedati, da takšno oglaševanje ni ok. In res. Tale kampanja je primer, kako gre lahko oglaševanje lahko zelo zelo narobe.
* Članek je bil prvotno objavljen na spletnem portalu www.had.si in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.
* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
