Odnosi med Črničami in mestom Karlovec so zadnje čase zelo tesni, še posebej od leta 2013, ko so na vojaškem pokopališču v Črničah odkrili spominsko obeležje 96. karlovškemu pešpolku. Med prvo svetovno vojno je ta polk branil položaje na Marku in preprečeval italijanski vojski prodor v Vipavsko dolino. Pri tem so bili hrvaški vojaki uspešni, vendar za ceno velikih izgub. Samo v 10. soški ofenzivi leta 1917 je padlo 200 vojakov, 800 pa jih je bilo ranjenih. Mnogi so zaradi ran in bolezni umrli v zalednih bolnišnicah v Črničah in na Poljanah pod Osekom in so pokopani v Črničah. 'Karlovčani' so položaje ohranili do konca bojev na soški fronti (oktobra 2017) in tudi prvi vkorakali v Gorico ter na goriškem gradu razvil cesarsko zastavo, ki jim jo je v ta namen podarila prav tedanja občina Črniče.

Na portalu nad vhodom na črniško vojaško pokopališče je izklesano ime 96. 'regimenta', na pokopališču samem pa je postavljen kamnit spomenik s spečim levom in napisom v nemščini in hrvaščini. Republika Slovenija je to pokopališče razglasila za kulturni spomenik.

Karlovčani redno obiskujejo vojaško pokopališče v Črničah, za katerega zgledno skrbi krajevna skupnost. Zato je župan Karlovca Damir Jelić odlikoval krajevno skupnost in njeno predsednico Bruno Kastelic, ki je priznanje prejela ob izidu omenjene knjige.

V Karlovcu živi večje število Slovencev, ki imajo tudi svoje kulturno društvo Slovenski dom. Karlovec leži vsega 20 kilometrov od slovenske meje, zato sta se obe državi dogovorili, da bo v okviru tamkajšnje mestne knjižnice delovala tudi Osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Razpolaga s 6.500 knjigami, s slovensko literaturo pa zalaga še knjižnici na Reki in v Splitu, kjer tudi živi veliko Slovencev. Za povečanje knjižnega fonda je Občina Ajdovščina v Karlovec poslala tudi zajeten paket knjig s tematiko o Vipavski dolini in pa leposlovjem sodobnih vipavskih avtorjev. 

* Vir in foto: Občina Ajdovščina

Deli Nazaj