Na območju italijanskega dela Gorice se v zadnjih letih soočajo z velikim problemom številnih prebežnikov, ki ne najdejo prostora v uradnih ustanovah. Poleti sicer še gre, ko je vreme znosno in mnogi tako prebivajo na brežinah reke Soče, v jesenskem in zimskem času pa postane življenje vse težje. Tako so si mnogi zatočišče našli v predoru pod goriškim gradom. Pomoč jim nudijo posamezniki in dobrodelne organizacije, pridružile so se jim tudi slovenske. V Gorico dnevno prispe od 15 do 20 novih prebežnikov, saj na tamkajšnji prefekturi deluje komisija, ki obravnava prošnje za azil. V mesto prihajajo po balkanski poti ali pa iz drugih evropskih držav, kjer niso uspeli pridobiti statusa mednarodne zaščite. Največ naj bi bilo prebežnikov iz Pakistana in Afganistana. Večina prebežnikov, ki so se zatekli v predor, je prosilcev za azil. Postopek za pridobitev azila je zaradi velikega števila prošenj dolg, traja tudi več mesecev. Sprejemni centri v mestu, ki so namenjeni prosilcem za azil, so polni, nekateri prebežniki pa nimajo pravice do nastanitve, ker so jim na primer zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito. Drugi se v predoru zadržujejo tudi prostovoljno.

Trenutno je več kot 100 prosilcev za azil, beguncev in migrantov v Gorici obtičalo v tunelu. Spijo na mrzlih tleh in potrebujejo nujno pomoč. Številni so se že odločili, da bodo zbirali nujne stvari in jih nato dostavili v Gorico. Predvsem so v teh dneh potrebne tople odeje, spalne vreče, jogije, tople čevlje in nogavice, hlače, zimske jakne in bunde, kape, rokavice, šale, spodnje perilo, bricače in seveda hrano. Stvari lahko dostavite osebno v tunel, lahko pa kontaktirate koga izmed prostovoljcev ali društev (tudi Karitas), ki skrbijo, da ljudje dobijo potrebno pomoč.

Eden izmed takšnih prostovoljcev je tudi Gorazd Repše (poiščete ga lahko na Facebook-u), ki je pred kratkim takole opisal nastalo situacijo: "Ljudem pomagam že od zgodnjih 90-ih, ko je bila na območju bivše Jugoslavije vojna. Takrat smo ajdovski "odpadniki" oziroma klapa v kateri smo se družili, začeli zbiranje potrebnih stvari za ljudi ki so pribežali v Ajdovščino, ki je imela velik zbirni center. Z italijanskimi prijatelji smo zbrali resnično veliko potrebnih stvari, veliko oblačil so Italijani darovali novih ali zelo malo rabljenih. Tudi takrat so krožile govorice, da imajo begunci "polne riti", ker so lepše oblečeni kot kdo iz Ajdovščine. Kaj pa naj bi aktivisti takrat naredili? Pobrali nove stvari zase, in dali naprej naše? Takrat nam to ni padlo niti na pamet. Ko so bile pred nekaj leti poplave na Hrvaškem, Bosni in Srbiji, se je prav tako zbiralo. Prav tako sem zbiral za mariborske brezdomce, za družine v stiski v Beli Krajini, prispeval marsikdaj tudi finančna sredstva v program Botrstvo... Torej ljudje, ki v državi Sloveniji pomoč nujno potrebujejo, jo do neke mere lahko prejmejo. Objava, v kateri mi nekdo napiše, da težko pride skozi mesec, mi je dvoumna. Tudi sam sem bil v veliki stiski, ko z družino skorajda nismo prišli finančno čez mesec. Če ne bi bilo ljudi, ki so nam takrat pomagali, tako z nasveti kot tudi finančno, bi se težko izvili iz godlje. Pomoč se moraš naučiti tudi sprejeti, če si jo potreben. Sem prvi, ki sem za to, da beguncev ni v Stari Gorici, ne pri nas, ne kjerkoli po svetu. Žal pa se zaradi egoizma nekaterih držav in slaboumja njim naklonjenih držav, ki velike podpirajo v bombardiranjih, izkoriščanjih, ropanjih naravnih bogastev in ostalem zlu, ki ga Zahod trosi okoli, stanje vsako leto poslabša. Milijoni ljudi tavajo po svetu, ker doma ne morejo živeti. Milijoni dolarjev in evrov gredo za orožje, s katerim se kujejo blazni dobički, tako ameriške kot evropske industrije. Evropa ima milijonski upravni aparat, v katerem ljudje vlečejo visoke plače, da bi se stvari urejale. Pa se ne. Ker ni volje, ker je denar mamljiv, pa čeprav je krvav. Zato se dogajajo take slike, kot so ti ljudje iz Gorice, kot so slike trupel po mediteranskem morju ipd. Pomagam ljudem, če vidim da so v stiski. V nobenega se ne vtikam, če ima drugačno prepričanje. Če lahko pomagate, krasno. Če ne, je tudi prav. Vašo slabo voljo, ker vas država tlači, krade, goljufa, pa ker vam v življenju ne gre vse po maslu, pa ne trosite okoli."

Pomoč za ljudi, ki trenutno prebivajo v tunelu pa zbira še ena Ajdovka, Mojca Bernik, ki je pred kratkim odprla v Novi Gorici lastno trgovino Moj svet, čist planet. V njej so vam na voljo izdelki, ki pripomorejo k čistejšemu okolju in so trajnostni. V trgovini ni plastike, nekaj embalaže sicer je, vendar je ta kartonasta, steklena in jeklena. Trgovina podpira Zero Waste slog življenja. Zakaj se je odločila pomagati ljudem, ki spijo na prostem je obrazložila za Primorske novice: "Slišala sem več čudnih komentarjev ob pozivu za pomoč tem nesrečnim ljudem. Vendar me ne politika ne kaj drugega ne zanima, vem samo, da so to ljudje, ki so potrebni pomoči." 

Za pomoč prebežnikom v Stari Gorici lahko kontaktirate tudi novogoriško humanitarno društvo KID.

Deli Nazaj