Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteKomen je včeraj gostil osrednjo slovesnost ob prazniku vrnitve Primorske matični domovini. Slavnostni govornik, tržaški pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, je poudaril, da je prav upor tisti, ki odlikuje primorskega človeka od kmečkih puntov dalje, ki mu je pomagal preživeti. Preberite si tudi čestitko župana Ajdovščine Tadeja Beočanina ob državnem prazniku.
"Ni bilo lahko orati ledine v mestu v zalivu ob fašističnem razdejanju. A sam lahko kot tržaški Slovenec ponosno zatrdim - uspelo nam je, mi smo še vedno tu," je med drugim dejal Jelinčič. Slavnostni govornik je poudaril, da je primorski narod med fašistično okupacijo in celotno drugo svetovno vojno dihal enotno, izdajalcev naroda ni bilo: "Ponosni moramo biti na ta boj, ker se je tedaj slovenski narod izoblikoval kot zgodovinska osebnost. Prej smo bili v Evropi malo poznani, preko narodnoosvobodilnega boja pa smo postali mednarodni subjekt, ki si je zgradil trdno identiteto in nato, ko je dozorel čas, svojo državo."
Opozoril je tudi na migrante, ki prihajajo k nam v iskanju preživetja in boljšega življenja. Primorska je zaradi svoje lege vedno podvržena migracijskim tokovom. "Vselej smo občutili trd vsakdanji kruh in vemo, kaj pomeni biti begunec, migrant, saj so nas še med fašizmom razselili na vse vetrove." Zbrane sta nagovorila tudi donedavni komenski župan Marko Bandelli, ki je postal minister v novi vladi, ter članica občinskega združenja borcev Komen in podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Ljubica Jelušič. "Osmišljanje svoje zgodovine, položaja v Evropi in naše prihodnosti, se mora začeti prav tu, na Primorskem, med ljudmi, ki so doživljali različne okupacije, ideologije sovraštva, strahote vojn. In vendar so ostali prepričani v svoj narod, v svoj jezik, kulturo in državo. Mi smo morda puntarji, tigrovci, borci, osamosvojitelji, vendar se zavedamo pomena enotne države in podpiramo trdno vlado, da bi se lahko pogajala z zavezniki," je dejala Jelušičeva.
Slovesnost so pripravili na komenskem travniku, kjer se je pred natanko 40 leti zbrala velika množica ljudi, ki so počastili spomin na 35. obletnico sprejetja avnojskega sklepa, da se Primorska priključi matični domovini. Na glavnem odru se je zbralo okrog 200 nastopajočih pevcev, glasbenikov in recitatorjev, ki so pripravili bogat kulturni program. V nadaljevanju popoldneva so pripravili še koncert ženskega pevskega zbora Kombinat. Že v petek popoldan pa so v Komnu gostili sprejem za župane vseh 24 primorskih občin, ki so se jim pridružili tudi župani iz sosednje Italije.
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in Jadranske otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Vstala Primorska!
Čestitka župana Tadeja Beočanina ob državnem prazniku
»Drage občanke in cenjeni občani, Primorke in Primorci, čestitam vam za praznik in vas vabim da s ponosom praznujemo spomin na priključitev Primorske k matični domovini.
Današnji praznik namreč simbolizira povezanost in enotnost primorskega ljudstva v dolgotrajnem boju za združitev z matičnim narodom. Primorska je bila namreč prevečkrat žrtvovana zaradi geostrateških interesov velikih sil. Resda na svetovnem zemljevidu ne zaseda veliko ozemlja, pa je Primorska kljub majhnosti dežela trpežnih, ponosnih in pogumnih ljudi, ki so kot prvi na svetu občutili gorje fašizma, toda nasilje je le še utrdilo pripadnost slovenskemu narodu in jeziku. Praznika se veselimo tudi zato, ker predstavlja enega od temeljnih kamnov slovenske državnosti. Zato se moramo toliko bolj zavedati dogodkov iz naše zgodovine, ki so nas povzdignili v narod. Da lahko sleherni, ne samo praznični dan, živimo, mislimo in ustvarjamo v slovenskem jeziku in da smo na svoji zemlji svoj gospodar.
Naj nas danes zastave opominjajo, da ne bi pozabili, kdo smo. Negujmo torej spomin na pogum v prelomnih dogodkih, ko je Primorska vstala in obstala – Primorska za vedno!«