Prostovoljci, pravzaprav dijaki Srednje zdravstvene šole iz Postojne, so se v času trajanja epidimeje že kar nekajkrat izkazali. S svojim delom so pomagali reševati stiske v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani, na pomoč pa so priskočili tudi v Ajdovščino. In to v času, ko je bilo najtežje. Ko se je ajdovski dom znašel sredi vrtinca okužb z novim koronavirusom. Okužili so se skorajda vsi stanovalci in velika večina zaposlenih. To je pomenilo izjemno kadrovsko stisko in težavo, ki jo je bilo treba rešiti praktično čez noč. Pomoč, ki je bila domu ponujena s strani SGLŠ Postojna smer zdravstvo je bila za vse veliko in izjemo dobrodošlo presenečenje. "V trenutku, ko smo se znašli pred res velikim kadrovskim izzivom zaradi velikega števila obolelih, ki so delali neposredno z našimi stanovalci in pomoč nekaterih domov iz notranjsko primorske regije , območnega RK ter nekaterih posameznikov ni bila več zadostna, in  ko dejansko vsak par rok šteje je bil njihov odziv res več kot dobrodošel." njihovo dejanje opiše direktorica ajdovskega DSO-ja Tanja Stibilj Slemič.

Ekipa osemnajstih dijakov in dijakinj, prostovoljcev, še vedno pomaga pri vsakdanjem delu v ajdovskem domu za starejše. V Ajdovščini so že več tednov, nastanjeni pa so v Mladinskem hotelu Hiša mladih. "Z njimi nimamo niti najmanjše težave, so prijazni, urejeni, obenem pa so popestrili dogajanje v našem Mladinskem centru, ki žal tako zelo sameva v času trajanja epidemije", pojasnjuje Tonja Ferjančič, vodja ajdovskega MKC-ja. Tudi mladi so zadovoljni z bivanjem v ajdovskem hostlu. "Nastanitev v Mladinskem hostlu Hiša mladih nam je zelo všeč. Čas si večinoma krajšamo z igranjem družabnih iger, nekateri s telovadbo, ob lepem vremenu pa tudi s sprehodom v naravi" nam je, v imenu celotne skupine prostovoljcev,  zaupal Darko Narić.

Kot so še dejali so se za prihod v Ajdovščino odločili, ker so bili v preteklosti zaradi Covida prikrajšani pri opravljanju šolske prakse in ker so v domu potrebovali njihovo pomoč zaradi pomanjkanja delovnega kadra. V domu stanovalcem pomagajo pri osebni negi, preoblačenju, hranjenju, aplikaciji zdravil in premagovanju dolgčasa. "Najtežje dni v DSO Ajdovščina smo doživljali s pozitivnimi mislimi, ker smo vedeli, da gre lahko stanje le še na boljše in ne na slabše." je najbolj kritične trenutke opisal Darko Narić ter nadaljeval: "Zdi se nam kot enkratna izkušnja, ki je ne bomo pozabili, bi si pa želeli da do takšne situacije ne bi prišli več. Veselje pri delu nam daje lajšanje dela sodelavcem in nasmehi na obrazih stanovalcev. Obenem smo tudi zelo smo ponosni na to, da smo lahko pripomogli k izboljšanju situacije v DSO-ju. Zelo veseli smo, da smo bili del pomoči in da smo pripomogli hitrejšemu premagovanju virusa." je zaključil naš sogovornik".

Res, da so dijaki šele v procesu izobraževanja in je pred njimi še kar nekaj poti do samostojnega opravljanja poklica zdravstvene tehnice/tehnika, a so se v delo vključili z veliko mero odgovornosti, požrtvovalnosti, pripravljenosti osvojiti nova znanja, spoprijeti se z izrednimi in do sedaj neznanimi okoliščinami, ki jih je prineslo delo z obolelimi stanovalci. Kot je še poudarila direktorica doma, Tanja Stibilj Slemič, so v kolektiv in med stanovalce vnesli tudi tisto pozitivo, optimizem in hudomušnost, ki jo premore samo mladost. "V teh dneh smo drug drugemu veliko dali – delili smo si izkušnje, znanja, težke trenutke pa tudi lepe. Naša izkušnja z dijaki je zagotovo ena od lepših. Osebno sem prepričana, da ne bo ostala v spominu le nam v Domu ampak tudi njim. Opravili so oziroma še opravljajo eno od pomembnejših življenjskih šol, ki človeka zaznamujejo in oblikujejo za celo življenje. Vsekakor bi v njihovo redovalnico vpisali oceno 5.  Vse pohvale pa si poleg dijakov zasluži tudi vodstvo šole, njihov mentor g. Dragan Babuder, ki jih je k tej odločitvi spodbudil, pa tudi njihovi starši, ki so jih pri tem podpirali."

Danes je slika v Domu starejših občanov Ajdovščina spet skoraj takšna kot mora biti. Znova so na voljo tudi obiski starostnikov, sicer po predhodni najavi in ob upoštevanju številnih previdnih ukrepov in navodil, a nič zato. Da se življenje vrača v normalne tirnice je zasluga vseh, ki so karkoli prispevali k v najtežjih trenutkih, a kar precejšen delež zaslug za to si zagotovo lahko pripiše skupina dijakov in dijakinj iz Postojne, brez katerih bi bila rešitev mnogo težja in zapletena.  Hvala.

Deli Nazaj