Dobra uporaba sebe je povezana s tem, da se znamo gibati s čim manj napora in s čim večjo učinkovitostjo. Kako pridemo do tega? Kot zelo majhni otroci sami od sebe, kot odrasli pa s pomočjo ozaveščanja skozi gib po metodi Feldenkrais.

Kako to, da kot malčki obvladamo lahkotno gibanje, pozneje pa za to potrebujemo pomoč? Naj razložim, kako gredo te stvari. Ljudje smo edina vrsta v živalskem kraljestvu, ki se mora naučiti premikati. Prva leta svojega življenja porabimo za to, da odkrijemo, kako povezati različne dele našega telesa med seboj in z okoljem. Kot dojenčki se sami od sebe naučimo premikati po prostoru, in to na najlažji in najučinkovitejši način, saj takrat ne premoremo dovolj mišične moči, da bi gibe izvajali na silo. Ko postanemo dovolj gibalno sposobni za življenje, prenehamo igrivo eksperimentirati z gibi in jih izpopolnjevati ter s tem poglabljati zavedanje telesa. Gibanje avtomatiziramo in postanemo zadovoljni z gibanjem na običajen, znan način. Med tisoči gibov, ki smo jih sposobni narediti, jih uporabljamo relativno malo. Ko postanemo dovolj močni, se začnemo premikati z nepotrebnim naporom in preobremenjujemo nekatere mišice, medtem ko drugih skorajda ne uporabljamo. Razvijemo določene vzorce gibanja in drže, ki niso optimalni. To privede do kroničnih napetosti, bolečin in gibalnih težav.   

Ko se to zgodi, običajno domnevamo, da so se težave pojavile zato, ker naše telo ne prenese napora, ki ga zahteva določena aktivnost, ker nismo dovolj močni in vzdržljivi. To poizkušamo popraviti tako, da se lotimo vaj za moč in vzdržljivost – ali pa se preprosto nehamo ukvarjati z določenimi aktivnostmi. Toda razlog za težave največkrat tiči v tem, da se ne zavedamo, kako se gibljemo, kako uporabljamo svoje telo. Pri razvijanju zavedanja o tem pa nam na pomoč priskoči metoda Feldenkrais. Z ozaveščanjem skozi gib se lahko ponovno naučimo gibati svobodno in spontano ne glede na našo starost in osebno zgodovino. V odrasli dobi učenje pogosto pomeni odkrivanje, kako na nov način narediti nekaj, kar že znamo ali smo nekoč znali, pa smo to tekom let zanemarili ali opustili. Če poznamo samo en način, kako nekaj narediti, nimamo prave izbire – to storimo ali pa ne. Če najdemo nov način, nas to osvobodi kompulzivnega vzorca »vse ali nič«. Imeti samo dve možnosti je še vedno precej omejen način delovanja. Ko najdemo tretji način, pa je to resnično osvobajajoče, saj nam omogoča, da začnemo spontano odkrivati nove možnosti. Ne le pri gibanju, ampak v življenju nasploh. »Življenje ni prav sladko brez svobode izbire,« je nekoč zapisal dr. Moshe Feldenkrais, utemeljitelj metode.

Ozaveščanje skozi gib je zelo zanimiv in telesu prijazen način raziskovanja gibanja, pri katerem se med počasnim izvajanjem raznolikih gibov osredotočamo na občutke v telesu. S tem se urimo v zavedanju, kako se gibamo in kako lahko gibanje naredimo še prijetnejše, lahkotnejše. Z zavedanjem si odpremo vrata k pozitivnim spremembam kot so izboljšana drža, ravnotežje, koordinacija, večja gibljivost, svobodnejše dihanje, ublažene ali odpravljene kronične bolečine, povezane z mišičnimi napetostmi, večja sproščenost in umirjenost, boljša samopodoba, jasnejše misli. Ozaveščanje skozi gib vključuje učenje in to metodo Feldenkrais pomembno razlikuje od drugih gibalnih praks. Premišljeno sestavljena gibalna zaporedja združena z usmerjanjem pozornosti na zaznave telesa namreč spodbujajo ustvarjanje novih povezav med živčnimi celicami. Metoda z različnimi učnimi strategijami ponuja možganom obilico novih izkušenj, na podlagi katerih se možgani spreminjajo in preoblikujejo, kar imenujemo nevroplastičnost. Na ta način lahko nekoristne ali škodljive vzorce gibanja preoblikujemo v nove, ki nam bolje služijo. Zato je ozaveščanje skozi gib po mojem iskrenem prepričanju eden od najboljših načinov za ohranjanje psihofizične vitalnosti.

Pot do boljše uporabe sebe ni strma in ni naporna. Primerna je za vsakogar, ki je pripravljen posvetiti čas sebi v želji, da izboljša kakovost svojega gibanja in s tem življenja. Pri ozaveščanju skozi gib lahko vsak najde nekaj zase – starostnik način, kako si lažje zavezati vezalke čevljev, gorski tekač pa način, kako prestati napore brez neprijetnih posledic.

Z vami bi rada delila zgodbo kolegice Nuše Romih, prve Feldenkrais pedagoginje pri nas. Takole je opisala svojo pot od vrhunske športne plezalke v mladosti do udeleženke ultra tekaških tekmovanj v zrelih letih:

»Posledice trojnega zloma gležnja pri tridesetih so mi omejile gibanje na krajše izlete in plezanje z varovanjem od zgoraj. Nekaj let po tem sem odkrila metodo Feldenkrais, s pomočjo katere sem gleženj razgibala do te mere, da me ne boli več, minile so hude bolečine v ramah in rokah (ki so bile posledice plezanja), le še redko se oglasi križ (kot posledica poškodbe pri skoku z elastiko). Poklicno ukvarjanje z metodo Feldenkrais mi omogoča, da vzdržujem dobro biomehaniko in optimalni način gibanja. Spoznanje o tem, kako globok vpliv na moje gibanje ima metoda, česar se nisem v polnosti zavedala, je prišlo čisto nepričakovano.

Lani sem spodbujala hčer Asjo, ki je tekla na 30-kilometrski progi tekaške prireditve Ultra Trail Vipava Valley. Vzdušje na tekmi je bilo čudovito in mi je obudilo spomin na že pozabljen občutek sreče in svobode, ki mi ga je nudil ta način gibanja. Potegnilo me je tako zelo, da sem začela redno hoditi in tekati po hribih. Seveda ni šlo brez začetnih težav. Oglasila so se kolena, a sem z vizualizacijo in ustreznimi lekcijami ozaveščanja skozi gib bolečine hitro odpravila. S pozornim spremljanjem občutkov v telesu zdaj točno vem, koliko in kdaj teči, počivati in delati ozaveščanje skozi gib.

Prvo trail tekmo sem januarja letos odtekla v paru z Asjo. Že maja sem brez kakršnih koli negativnih posledic pretekla 30 km na UTVV. Tudi vratolomni padec med spustom s Čavna se je končal le z nekaj podplutbami. Poleti sem zmogla 44-kilometrsko progo Triglav traila in razen nekje na sredini vzpona proti Doliču neizmerno uživala. Februarja prihodnje leto bom dopolnila 60 let in sem že prijavljena na UTVV 2024. Uganete, na katero progo?«

Za izboljšanje gibanja s pomočjo ozaveščanja skozi gib je omejitev samo nebo.

Vabim vas, da stopite na neskončno zanimivo pot odkrivanja novih možnosti in preizkusite, kako ozaveščanje skozi gib izkorišča inteligenco našega živčnega sistema za izboljšanje telesnih in umskih sposobnosti. Pridružite se nam na rednih gibalnih srečanjih, ki potekajo ob torkih med 19.30 in 20.30 na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina. Začnemo 10. oktobra 2023. Več informacij je na voljo na spletni strani www.mikrogib.si (novica Delavnica Od glave do pet), kjer najdete tudi spletni obrazec za prijavo.

Da ne bi kupili mačka v žaklju, sem za vas pripravila brezplačne spletne večere odprtih vrat. Srečali se bomo prek Zooma v torek 26. septembra in v sredo 27. septembra ob 19.30 ter v četrtek 28. septembra ob 20.00. Prijavnico najdete na spletni strani www.mikrogib.si (novica Brezplačni septembrski dogodki), podrobnejša navodila pa prejmete v vaš e-poštni nabiralnik po prijavi.

Ozaveščanje skozi gib v Sloveniji vodimo Feldenkrais pedagogi z mednarodno veljavnim certifikatom, ki smo ga pridobili na podlagi opravljenega 800-urnega temeljnega izobraževanja po svetovno uveljavljenih standardih. Od letos se je za Feldenkrais pedagoga mogoče izobraziti tudi v Sloveniji (https://ljubljana.fit/).

* Fotografije: Alenka Pavliha

Deli Nazaj