Mnogi ljudje še niso seznanjeni s pojmom mikroplastike in ne vedo, kako zelo je ta problem prisoten v našem okolju in vsakdanjem življenju. Mikroplastiko se opredeljuje kot zelo majhne koščke plastike, ki so manjši od pet milimetrov in jih lahko najdemo skoraj povsod v okolju - v zemlji, vodi, zraku in celo v naši hrani.
Glavni vir delcev mikroplastike v okolju so industrijski odpadki, ter odpadki gospodarstva in obrti v okolje. Vendar pa lahko delci mikroplastike preidejo v okolje tudi s komunalnimi odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvu in pri čiščenju javnih površin. Viri mikroplastike v okolje vključujejo tudi obrabo avtomobilskih pnevmatik, sintetična tekstilna vlakna iz pralnih strojev, kozmetiko z mikroperlicami, in razpadanje večjih kosov plastike v naravi.
Opredelitev mikroplastike po Frias in Nash (2019) je: »Mikroplastika obsega vse sintetične trdne delce ali polimerne matrice, različnih oblik, velikosti od 1 µm do 5 mm, ne glede na to, ali izvirajo iz primarne ali sekundarne proizvodnje, in so netopni v vodi.«
Oblike in izvor mikroplastike
Mikroplastika zajema različne oblike, velikosti in vrste, ki se razlikujejo glede na njihov izvor in uporabo. Primarna mikroplastika je namensko proizvedena v majhnih velikostih in običajno vključuje mikrokroglice, ki se uporabljajo v kozmetičnih izdelkih, kot so pilingi in zobne paste, ter industrijske pelete, ki služijo kot surovina za izdelavo plastičnih izdelkov. Druga oblika primarne mikroplastike so sintetična vlakna iz umetnih materialov, kot sta poliester in najlon, ki se pogosto uporabljajo v tekstilni industriji. Sekundarna mikroplastika pa nastane zaradi razgradnje večjih plastičnih izdelkov in odpadkov. Ta razgradnja lahko nastopi zaradi mehanske obrabe, kot je obraba pnevmatik, ali zaradi razpadanja večjih plastičnih predmetov, kot so plastenke in vrečke, pod vplivom okoljskih dejavnikov. Vse te oblike mikroplastike predstavljajo različne izzive za okolje, saj se lahko nabirajo v ekosistemih in vstopajo v prehranske verige.
Mikroplastika se pojavi v različnih oblikah, odvisno od izvora in načina, kako se ustvari ali razgradi. Fragmenti mikroplastike so običajno nepravilnih oblik in nastanejo, ko se večji plastični izdelki, kot so plastenke in vrečke, razpadejo. Folije mikroplastike so tanke plastike, ki izvirajo predvsem iz obrabljenih plastičnih vrečk ali embalaže, lahke in se lahko prenašajo z vetrom. Peleti in granule so majhni, trdni delci, ki se uporabljajo kot surovina pri proizvodnji plastike; ti delci so lahko vir primarne mikroplastike, če se nehote sprostijo v okolje. Pene izvirajo iz penastih materialov, kot je polistirenska pena, so lahke in pogosto plavajo na vodni površini. Vlakna mikroplastike so majhna sintetična vlakna iz materialov, kot sta poliester in najlon, ki se lahko sprostijo med pranjem tekstila. Vsaka od teh oblik mikroplastike predstavlja edinstven izziv za okolje, saj imajo različne načine, kako vstopajo v ekosisteme, in zahtevajo različne metode za njihovo detekcijo in odstranjevanje.
Znanstvene študije o prisotnosti mikroplastike v različnih okoljskih vzorcih, vključno z atmosferskimi padavinami kot je toča, so bile izvedene v različnih delih sveta. Te študije običajno raziskujejo, kako mikroplastika pride v atmosfero in kako se prenaša na različne lokacije, vključno s padavinami. V letu 2019 so slovenski raziskovalci kot prvi vzorčili tudi točo, ki je klestila na območju Poljanske doline ob Kolpi in Beli krajini ter v njej potrdili delce mikroplastike. Znanstveniki so se za analizo toče odločili, ker so želeli bolje razumeti ta ogrožajoč pojav za živali, rastline in ljudi ter poiskati odgovor na vprašanje, zakaj je velikanska toča v zadnjih letih vse pogostejša. V toči so našli tudi poliester in bombaž. Z analizami, ki so jih izvedli na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu, so v toči prepoznali delce živega in neživega izvora, med njimi bakterije, glive, alge (diatomeje) in pesek. Našli pa so tudi okoli pol milimetra dolga vlakna iz celuloze in lignina (snovi iz lesnih delov rastlin) ter mikroplastična vlakna. To je bil v znanosti prvi opis mikroplastike v toči.
Nove regulative Evropske unije
V zadnjem desetletju so se po svetu uveljavile različne regulative in strategije za obvladovanje problematike mikroplastike. Leta 2016 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) izdala znanstveno mnenje o tveganjih mikroplastike za prehransko verigo, ki je sprožilo nadaljnje raziskave. Evropska unija je leta 2018 sprejela Strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki med drugim naslavlja zmanjšanje mikroplastike v kozmetiki in detergentih. Naslednje leto, 2019, je bila uvedena Uredba EU o kozmetičnih izdelkih, ki prepoveduje uporabo mikroplastike v nekaterih izdelkih. Dodatno je Konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki (London Convention) vzpostavila prepoved odlaganja mikroplastike v morja. V Sloveniji so leta 2017 prenesli v nacionalni pravni red direktivo EU za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih vrečk. Do leta 2021 je EU začela uveljavljati prepoved izdelkov za enkratno uporabo, ki so pomemben vir mikroplastike. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2022 izdala poročilo o potencialnih vplivih mikroplastike na zdravje ljudi.
V letošnjem letu pa je Evropska unija je začela uvajati konkretne regulative, s katerimi želi omejiti prisotnost mikroplastike in spodbuditi iskanje alternativnih materialov, ki so bolj trajnostno naravnani. Nova Uredba komisije (EU) 2023/2055 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede sintetičnih polimernih mikrodelcev, je začela veljati 17. oktobra 2023 in je zavezujoča za vse države članice. S temi ukrepi EU stremi k zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko in njenega vpliva na ekosisteme ter zdravje ljudi.
V letošnjem letu pa je Evropska unija je začela uvajati konkretne regulative, s katerimi želi omejiti prisotnost mikroplastike in spodbuditi iskanje alternativnih materialov, ki so bolj trajnostno naravnani. Nova Uredba komisije (EU) 2023/2055 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede sintetičnih polimernih mikrodelcev, je začela veljati 17. oktobra 2023 in je zavezujoča za vse države članice. S temi ukrepi EU stremi k zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko in njenega vpliva na ekosisteme ter zdravje ljudi.
PRISOTNOST MIKROKROGLIC V RAZLIČNIH IZDELKIH:
Prvi ukrepi so prepovedali prodajo kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikrokroglice, vključno s pilingi. Ko se ti izdelki sperejo z obraza, se delci mikroplastike namreč izperejo v odtok. Večina industrije je že prenehala uporabljati plastične delce v pilingih in jih zamenjala z biorazgradljivimi. Prav tako je že prepovedana prodaja razsutih plastičnih bleščic.
Za ostale izdelke bo veljalo daljše prehodno obdobje, da se proizvajalci prilagodijo novim pravilom in najdejo alternative. Za kozmetične izdelke bo veljalo prehodno obdobje od 4 do 12 let.
PREHODNO OBODBJE DO:
Prepoved bo vplivala tudi na podjetja iz drugih panog, saj bodo prepovedani materiali, ki se uporabljajo na umetnih športnih površinah in otroških igriščih. Materiali, ki se uporabljajo na športnih in otroških igriščih, bodo prepovedani čez osem let (prehodno obdobje). Igrišča so navadno narejena iz zdrobljenih rabljenih pnevmatik, kar se je povečalo zaradi prepovedi odlaganja pnevmatik na odlagališčih v EU. Vendar lahko takšna zrnca in zastirke vsebujejo škodljive kemikalije, kot so policiklični aromatski ogljikovodiki, kovine in ftalati.
V svetu, kjer se proizvodnja plastike nenehno povečuje, so ukrepi, kot je 30% zmanjšanje kontaminacije z mikroplastiko do leta 2030, ki jih spodbuja Evropska komisija, bistveni koraki k zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko in k ohranjanju zdravja ljudi ter okolja. Nadaljnje strategije in politike bodo verjetno vključevale razvoj standardiziranih metod za testiranje in nadzor mikroplastike v živilih, izboljšanje praks ravnanja z odpadki, spodbujanje inovacij v alternativnih materialih, kot tudi izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov o vplivih mikroplastike na zdravje in okolje.
CILJI EU SO ZMANJŠATI ONESNAŽENJE Z MIKROPLASTIKO DO LETA 2030 za 30 %
Ozaveščenost ljudi o mikroplastiki se razlikuje glede na dostop do informacij, izobraževanje in medijsko pokritost. V zadnjih letih se je zavedanje o tej tematiki povečalo zaradi večje medijske pozornosti in znanstvenih raziskav, ki izpostavljajo njen vpliv na okolje in potencialne zdravstvene posledice. Izobraževalne kampanje okoljskih organizacij in vladnih agencij so pripomogle k povečanju ozaveščenosti, prav tako pa so zakonodajne spremembe v nekaterih državah, ki omejujejo uporabo mikroplastike, pritegnile javno pozornost. Kljub naraščajočemu zavedanju pa je potrebno še veliko dela pri izobraževanju ljudi o vplivih mikroplastike in o tem, kako lahko kot posamezniki pomagamo zmanjšati ta problem, morda preko zmanjšanja uporabe plastičnih izdelkov, izbiro koncentratov ali izdelkov v večjih pakiranjih, nakupom nepakiranega svežega sadja, zelenjave in mesa, uporabo nakupovalnih vrečk iz blaga ali kartonastih škatel in nakupovanje v trgovinah, ki prodajajo izdelke brez embalaže; ter tudi pravilno ločevanje odpadne embalaže-
VIRI
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_4581
http://maintenance.echa.europa.eu
https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-kemikalije/
https://issuu.com/fit_media/docs/eol_153/s/11666808
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969722058855
https://www.sta.si/3091346/slovenski-raziskovalci-prvi-na-svetu-v-toci-nasli-mikroplastiko
https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20181116STO19217/mikroplastika-izvor-vpliv-in-resitvechrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2017/603940/EPRS_BRI(2017)603940_EN.pdf
https://ec.europa.eu/environment/topics/plastics/plastics-strategy_en
https://ec.europa.eu/growth/sectors/cosmetics/legislation_en
https://www.londonconvention.org
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4432
https://www.sgs.com/en/news/2023/10/safeguards-12623-eu-regulates-microplastics-under-reach
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
