Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteŠtevilo osem je število neskončnosti in ta oblika velja tudi za najbolj popularno obliko tega števila. Neskončna je lahko ljubezen, energija, sreča, mir. Če zmoremo in znamo v neskončnosti deliti, obratno sorazmerno v neskončnosti tudi prejemamo. Osem velja tudi za angelsko število. Število ravnovesja in harmoničnosti. Število, ki je obeležilo tudi letošnji pravljični adventni semenj, osmi po vrsti že, na Waldorfski šoli v Ajdovščini.
Tradicionalni adventni semenj se je odvijal v soboto, 24.11. 2023, na naši šoli, vrata obiskovalcem so se odprla ob 10. uri zjutraj. Dogodek je napovedoval in uresničil mnogo aktivnosti, ki so se odvijale, in ki so zadovoljile tako mlajše kot starejše otroke in njihove starše ter celo babice in dedke.
Semenj so otvorili otroci, zbrani v šolskem orkestru, in sicer z dvema prelepima pesmima. Zapeli smo jih vsi otroci in učitelji naše šole. Od najmlajših prvošolčkov pa vse do najstarejših šolarjev. Marsikatera solza ponosa je spolzela po licu tako nam učiteljem, kakor našim zvestim staršem. Ni slovesnejšega kot glas otroka, ki poje iz srca in v duši slabo ne misli. Ustavi čas in v trenutek čuječnosti prinese posebno vrsto topline.
Na adventnem semnju sodelujeta tako Waldorfska šola Ajdovščina, kakor oba waldorfska vrtca: vrtec Kresnicaiz Bukovice in Zlata ptica iz bližnje vasi Ustje. Slednja sta ponujala aktivnosti predvsem za tiste najmlajše stopicajoče nožice, za tiste, katerih ušesca so željna predvsem pravljic. Te so, v skrivnostne tančice ovite, prepredene s koprenami zasneženih in tihih skrivnosti, vzgojiteljice delile vanje uprtim otroškim očem.
Tistinekolikokrepkejšega koraka so se preizkusili v pravem labirintu in v njem odkrili marsikatero slepo in skrito ulico − brez zagat so se spoprijeli z njo in jo spremljali z otroškim vriščem in smehom. Česar ni manjkalo tudi ob vseh zunanjih dejavnostih. Vzpenjača in sekiromet. Kakšno doživetje! Za resnično prave pogumneže, tudi za očke!
V prostorih šole se je dogajalo še veliko. Od pletenja adventnih venčkov, do prodaje lastnih izdelkov, ki nastajajo izpod rok naših učencev in staršev. Tako prefinjenih, v naravne materiale odetih in prepredenih z ljubeznijo ter subtilnostjo. Nastajajočih z mislijo na otroke. Lastne, druge, majhne, tiste malo večje in največje.
Na semnju se nam vsako leto pridruži tudi nekaj zunanjih prodajalcev, poskrbimo pa tudi za tiste, ki se radi preizkusijo v sreči in za vse sladkosnedne. Srečelov je ena izmed najbolj pričakujočih atrakcij našega semnja, koliko pričakovanja in navdušenja prinaša. Toliko, da moramo vmes zaviti kar v kavarnico! Ta je bila letos v spodnji avli, v 3. razredu, kjer so za postrežbo poskrbeli kar starši in učenci sami, dobrote, pod katerimi so se mize kar šibile, pa so prispevali prav vsi starši naših otrok. Kako omamno je dišalo. Na voljo sta bila tudi čaj in kava. Tako srečke kakor dobrote so hitro pošle.
Za najbolj lačne so starši skuhali še »pašto« in napekli palačinke. Prepričana sem, da prav nihče ni odšel domov lačen. Ko si se okrepčal s »pašto« v prostorih šolske jedilnice, pač enostavno nisi mogel mimo sladice, saj je stojnica s palačinkami stala tik pred jedilnico in premamila še tiste najbolj site trebuščke.
Semenj se je zaključil ob 15.00 uri s koncertom družine Vidic-Turk. Ni besed, ki bi opisale povezanost in milino, ko so v družini vsi glasbeniki. Z njihovo popotnico smo spokojni in v srcu radostni zaključili semenj.
Za mnoge od nas bo semenj odzvanjal v neskončnost. Kot neskončne zaloge čaja in kave. Kot neskončne zaloge sladkih grižljajev. Kot ideje, ki segajo v neskončnost in ljubezen, ki jo v neskončnosti delimo in v neskončnosti sprejemamo. Ljubezen, vero in mir.
V duhu te doživete zgodbe bomo mirneje in z drugačnim občutkom vstopili v prihajajoči december. Ne bomo hiteli in ne bomo pustili, da nas »vase potegne« decembrska mrzlica, temveč bomo ostali samo v pričakovanju. Vse dotlej bo trajalo, da bomo lahko dojeli smisel. Kajti v pričakovanju in čakanju ga šele lahko ponotranjiš.
* Vir: Diana Podgovrnik (waldorfska učiteljica)
* Fotografije: Waldorfska šola Primorska