Prve raziskave o prisotnosti mikroplastike v okolju segajo v sedemdeseta leta 20. stoletja. Znanstveniki so začeli opažati majhne plastične delce v morskih vodah in sedimentih ter v trebuhih morskih živali. Eno izmed prvih poročil o mikroplastiki v znanstveni literaturi je bilo delo britanskega znanstvenika Edwarda A. Friemana, ki je leta 1972 poročal o majhnih plastičnih delcih v Atlantskem oceanu. V zadnjih dveh desetletjih so raziskave intenzivirale, saj so znanstveniki in okoljevarstveniki začeli bolj podrobno preučevati širjenje mikroplastike in njene potencialne vplive na okolje in zdravje ljudi.
Še vedno pa se raziskave, ki so vezane predvsem na določanje prisotnost mikroplastike v okolju, soočajo predvsem z osnovnimi težavami, kot je vzorčenje ter ustrezna metodika. Vzorčenje iz okolja težaven proces, saj je treba zagotoviti, da vzorci ustrezno predstavljajo okolje, iz katerega izvirajo, in da med samim postopkom vzorčenja ne pride do kontaminacije z dodatno mikroplastiko. Zaradi majhnosti delcev postavljajo raziskovalce nove metode za določanje njihovo detekcijo in tudi ločitev od naravnih delcev v okolju, kar zahteva uporabo specializiranih filtrov in mikroskopov. Raznolikost oblik in vrst plastike pomeni, da ni enotne tehnike za zbiranje vzorcev, ki bi bila primerna za vse oblike mikroplastike. Mikroplastika je pogosto razpršena v okolju v nizkih koncentracijah, kar otežuje zbiranje reprezentativnih vzorcev. Tveganje kontaminacije vzorcev z mikroplastiko iz drugih virov je visoko, zato morajo biti postopki vzorčenja zelo skrbno nadzorovani. Pomanjkanje standardiziranih metod vzorčenja otežuje primerjavo rezultatov med različnimi raziskavami. Vse te omejitve zahtevajo natančno in skrbno načrtovanje vzorčenja ter obdelavo, da se zagotovi zanesljivost in veljavnost raziskovalnih ugotovitev.
Delci mikroplastike v prehranski verigi
V letu 2022 je Svetovna zdravstvena organizacija predstavila možne poti prenosa in vnosa delcev mikroplastike iz okolja v človeško telo, in sicer je izpostavila poti prenosa preko zraka in kože; ter tudi preko hrane in pitne vode.
Študije o odkrivanju mikroplastike v vodi se še vedno ukvarjajo z izbiro prave metodologije. Rezultati teh študij so pokazali, da obstajajo različne učinkovite metode za odkrivanje in odstranjevanje mikroplastike iz vode. Koagulacija, flokulacija, usedanje in ultrafiltracija so bile uspešno uporabljene za odstranjevanje mikroplastike. Metoda, ki temelji na polarizirani svetlobi, je omogočila zaznavanje fizičnih in kemičnih lastnosti mikroplastike, stanja razgradnje in koncentracije mikroplastike v vodi. Mikroskopske tehnike, kot so optična mikroskopija, stereomikroskopija, fluorescentna mikroskopija in vrstični elektronski mikroskop, so se izkazale za učinkovite pri odkrivanju mikroplastike. Poleg tega je bil koagulacijski postopek uspešen pri odstranjevanju 97% mikroplastike iz pitne vode.
Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da so delci mikroplastike že dokazali v prehranskem krogotoku; saj so dokazali njihovo prisotnost v pitni vodi in tudi v različnih živilih živalskega izvora, rastlinskega izvora in tudi soli, sladkorju, pivu in medu.
Delce mikroplastike so dokazali v različnih živilih:
Načini vstopa delcev mikroplastike v prehransko verigo
Delci mikroplastike najdejo svojo pot v prehransko verigo na različne načine. Najpogosteje izvirajo iz onesnaženega okolja, kjer neustrezno ravnanje z odpadki in akumulacija plastike v tleh prispevajo k njihovemu širjenju. Prav tako prehajajo v hrano preko embalaže in kuhinjskih pripomočkov, kot so plastenke in plastični jedilni pribor, še posebej ko so izpostavljeni visokim temperaturam.
NAČINI PREHODA MIKROPLASTIKE SO PREKO:
Tudi na Univerzi v Ljubljani – Biotehniški fakulteti, Oddelku za živilstvo smo razširili raziskovalne aktivnosti na področju mikroplastike z novimi študijami, ki se osredotočajo na njeno prisotnost v prehramben verigi. Prvotno se ukvarjamo s patogenimi bakterijami - torej bakterijami zmožnimi povzročati bolezni pri ljudeh in živalih. Te bakterije lahko vključujejo vrste, kot so E. coli, Salmonella, in Listeria, ki so pogosto povezane s izbruhi in infekcijami. Naše delo se osredotoča na razumevanje poti prenosa teh patogenov, kar vključuje preučevanje, kako se lahko bakterije prenašajo iz živalskega okolja v človeško populacijo, bodisi neposredno prek stika z živalmi ali posredno prek kontaminiranih živil, kot so meso, mlečni izdelki in jajca. S spremljanjem in identifikacijo teh patogenov v različnih vzorcih, vključno s piščančjim fecesom, mesom in kožo, lahko bolje razumemo njihovo razširjenost in razvijemo strategije za preprečevanje njihovega prenosa, kar je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti hrane in zdravja javnosti. Zato smo te raziskave povezali tudi z določanje mikroplastike v piščancih, pri čemer preučujemo fecese piščancev, meso in kožo. Ta pristop nam omogoča, da raziščemo potencialno akumulacijo mikroplastike v prehranski verigi in ocenimo možen prenos tudi v prehrano ljudi. Vzorčenje in analiza teh različnih tkiv piščancev zahteva natančno metodologijo, ki zagotavlja, da so rezultati zanesljivi in da se lahko uporabijo za oceno tveganj, povezanih z mikroplastiko v kmetijski praksi in živilskih izdelkih.
Vpliv mikroplastike na naše zdravje
Razumevanje vpliva mikroplastike na človeško zdravje je še vedno v povojih, saj je to področje predmet intenzivnih in aktualnih raziskav. Tehnične omejitve v vzorčenju in laboratorijskih metodah so izziv, ki raziskovalcem onemogoča podajanje dokončnih sklepov o morebitnih zdravstvenih posledicah. Mikroplastika je bila že najdena v različnih bioloških vzorcih, kar nakazuje na njeno sposobnost, da vpliva na telesne sisteme in potencialno sproži vnetne imunske odzive. Znano je tudi, da lahko mikroplastika deluje kot prenašalec kemikalij in toksinov, kar povečuje tveganje za prenos teh snovi v prehranjevalno verigo. Poleg tega trenutne študije razkrivajo, da mikroplastika lahko služi kot nosilec za različne mikroorganizme, kar odpira nova vrata za razširjanje bolezni. Ti odkritji poudarjajo nujnost nadaljnjega raziskovanja in razvoja metod za boljše razumevanje celotnega vpliva mikroplastike na zdravje in okolje.
Regulative vezane na mikroplastiko v naši prehrani
Na področju mikroplastike v hrani še ni konkretnih predpisov, ki bi proizvajalce hrane obvezovali k specifičnim ukrepom. Vendar pa nekatere države in regulativni organi usmerjajo pozornost tudi na to problematiko, ter se ukvarjajo z razvojem smernic in standardov. Na primer, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je začela ocenjevati vplive mikroplastike na človeško zdravje ter ocenjevati obstoječe raziskave na tem področju.
Eden on konkretnih ukrepov, ki so povezani tudi z živilstvom je bil prepoved uporabe plastičnih vrečk oz. vrečk za enkratno uporabo; ki jo je Evropska unija spodbujala že leta 2015, stopil pa je v veljavo v letu 2021. Te smernice so zajemale prepoved oz. zamenjavo tudi različnih plastičnimi izdelkov, kot so: vatirane palčke, jedilni pribor, slamice in plastični krožniki ter spodbudila vpeljavo njihovih alternativ.
Zanimivo pa je dejstvo, da je prva država, ki je uvedla prepoved uporabe lahkih plastičnih vrečk, bila Bangladeš in to že leta 2002. Glavni razlog za to odločitev je bil nadzor nad onesnaževanjem, ki so ga povzročale plastične vrečke, in njihov škodljiv vpliv na okolje. V Bangladešu so bile plastične vrečke zelo razširjene in so prispevale k zamašitvi odtočnih kanalov, kar je povečevalo tveganje za poplave, posebno v monsunskem obdobju. Poleg tega so plastične vrečke predstavljale nevarnost za vodne ekosisteme in kmetijska zemljišča, kar je privedlo do ekonomskih in okoljskih težav.
Glede na hitro rast zavedanja o pomembnosti mikroplastike na okolje in zdravje je mogoče pričakovati, da bodo regulativni organi v prihodnosti razvili smernice, predpise in konkretne zahteve glede mikroplastike v hrani. Ti bodo morda vključevali:
VIRI
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/od-torka-blescice-in-mikrokroglice-prepovedane/
https://365.rtvslo.si/arhiv/panorama/174994967
https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-76081-6_12
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fmars.2021.739683/full
https://link.springer.com/article/10.1007/s13762-021-03384-1
https://link.springer.com/article/10.1007/s11356-023-28460-6
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
