Kosa še ni pozabljeno orodje in marsikdo je še vedno spreten z njo. Tu pa tam jo pravzaprav še uporabljajo, saj pride prav za košnjo na vrtu ali v sadovnjakih. Dogodek, ki smo mu v društvu Trillek dali ime ''Košnja po starem' in je še eden iz bogate zakladnice starih kmečkih opravil in običajev, je sicer iz sedanjega zornega kota malce neobičajen – ročno košnjo so pač že zdavnaj izpodrinili stroji.  

Košnja po starem, kakršne se lotevamo na Colu, seveda ni klasična prireditev, ali celo tekmovanje koscev, ampak bolj osebno doživetje; starejši se spomnijo ne tako davne preteklosti, ko je bil ročna košnja nuja in potreba ter del poletnega vsakdanjika, mlajšim pa pomeni svojevrsten preizkus spretnosti in vzdržljivosti. Na prvi pogled je rokovanje s tako preprostim orodjem enostavno, vendar pa se v elegantnih gibih skriva marsikaj. Ob vonju sveže pokošene trave je nekaj posebnega tudi prebujajoče se poletno jutro.

Morda je vse skupaj nekoliko idilično, kajti pravi delovni dan koscev je bil zagotovo precej bolj naporen in neizprosen, toda za vse, ki smo vpeti v ta dogodek, so zgodnja jutra nekaj posebnega: starejši se, verjetno tudi s kančkom nostalgije, spomnijo na ne tako oddaljeno preteklost, ki je kljub težkemu življenju imela nek poseben čar. Mlajšim pa zgodnje poletno jutro zagotovo pomeni tudi svojevrsten postanek v današnji naglici pehanja za uspehom.

V društvu Trillek v vseh teh letih poskrbimo tudi za to, da nekaj tovrstnega vzdušja prenesemo tudi gledalcem, poslušalcem in bralcem. To je tudi namen naše košnje po starem – obuditi in predvsem ohraniti spomin na eno glavnih poletnih dejavnosti na kmetijah ter na ta način prispevati k ohranjanju dediščine.

* Vir in fotografija: Društvo Trilek   

Deli Nazaj