Zberemo se ob 5.30 na avtobusni postaji v Ajdovščini, kjer smo se namestili v naša vozila. Na turo se nas je odpravilo 29, vključno z vodniki. Pot nas je vodila preko Ljubljane naprej na Gorenjsko. Vse do Ljubljane nas je spremljalo rahlo rosenje, naprej pa se je vreme stabiliziralo in, kot je bilo napovedano, je bila gorenjska obsijana s soncem. Bohinjska dolina je bila zjutraj še v megli tako, da smo se mimo Bohinjskega jezera peljali skoraj neopazno, a v nadaljevanju se nam je pogled na jezero tudi lepo pokazal.
Naše izhodišče je bilo pod slapom Savica, kjer smo parkirali naša vozila. Razdelili smo se v dve skupini – ena skupina je imela cilj osvojiti Bogatinsko sedlo, druga skupina pa je naredila vzpon do Planine na Kraju – Koča pod Bogatinom. Obe skupini se ena za drugo poženejo v strm breg, kjer vodi steza v ključih. Začetek poti je bil še kopen, potem pa se počasi v serpentinah začel kopno-leden del in nadalje stanje preide v sneg. Za hojo smo uporabili male derezice, da je bil naš korak bolj varen.
Na zaključni 48. serpentini se nam je pogled odprl na Bohinjsko jezero. Po preštevanju serpentin je verjetno še kakšna več. Od 48. serpentine se pot nadaljuje skozi dolino, ki se imenuje Pekel. Pot se nadalje vije zmerno po strmem pobočju, ki nas vodi mimo umetno narejene jame.
V cca 2,5 h smo osvojili Komno. Skupina 1 se je najprej ustavila pri Domu na Komni za malo okrepčila in opazovanje razgledala. Skupina 2 je šla naravnost do Planine na Kraju, kjer se je začela po postanku v koči vzpenjati z zimsko opremo proti Bogatinskemu sedlu, ki ga je osvojila v nadaljevanju v 1,20 h.
Skupina 1 se je nadalje sprehodila še do Planinske koče pod Bogatinom, kjer je bil zanjo vzpon zaključen. Izvedla je še skupinsko sliko pri piramidi nad kočo. V koči pod Bogatinom je bilo kosilo in poskusili smo cimetove rolice. Za uživanje nad lepoto Komne je bilo za vse veliko časa, ne samo med postankom, ampak tudi med hojo. Skupina 1 je imela pri koči daljši počitek, medtem, ko se je skupina 2 vzpenjala na Bogatinsko sedlo.
Med vzponom na Bogatinsko sedlo je bil izvedel tudi snežni prerez za kontrolo stabilnosti snežne podlage, ker je potrebno prečiti mesta, ki so plazovita. Vzpon do Bogatinskega sedla in nazaj je v ugodnih razmerah vrhunsko in varno vzpel.
Tako kot smo se v dveh skupinah vzpenjali proti tako imenovani lokaciji Kraljestvo zlatoroga, smo se ločeno tudi spustili v dolino po isti poti. Skupina 1 je štartala prej. Skupina 2 se je po povratku iz Bogatinskega sedla ustavila še v Koči pod Bogatinom na cimetovih rolicah, nato je nadaljevala spust v dolino. Trajanje hoje je bilo nekje v planu, kot smo predvidevali – za prvo skupino 2,5 vzpona do Komne, za drugo pa slabe 4 ure do Bogatinskega sedla. Za nazaj v dolino pa smo rabili malo manj kot za vzpon.
Vsi smo varno prispeli nazaj do Koče pri Savici, kjer so nas čakala vozila. Nekateri smo še malo posedeli pred kočo pri Savici in se nadalje odpravili nazaj proti Vipavski dolini.
Za varnost udeležencev smo skrbeli vodniki PD Ajdovščina – Gorazd Lapanja, Stojan Kodele in Petra Fučka.
* Vir in fotografije: Planinsko društvo Ajdovščina