Narodni muzej obravnava dva sklopa najdb z območja. Pri prvih gre za tiste, ki jih je med letoma 2016 in 2020 odkril domačin Primož Fučka in jih predal Goriškemu muzeju, druge pa so najdbe, ki so jih med terenskim delom odkrili arheologi iz svojega arheološkega oddelka.

Kot so za STA potrdili v Narodnem muzeju, pri Budanjah odkriti predmeti kažejo na vojaški spopad v pozni rimski dobi. Gre za obdobje med 3. in 5. stoletjem našega štetja, ko se je zgodila tudi bitka pri Mrzli reki – po mnenju raziskovalcev bi to lahko bila današnja reka Vipava. Prav iz omenjenega obdobja so na območju izkopali tudi številne rimske novce.

"Največ je železnih konic izstrelkov, ki so jih rimske vojske uporabljale v pozni rimski dobi. Med njimi so konice, ki so zvite ali kažejo druge poškodbe, kakršne nastanejo, ko konica zadene tarčo. Ta podatek in razpršenost najdb po razmeroma širokem območju, okoli enem kvadratnem kilometru, govorita za to, da so se pri Budanjah ohranili materialni sledovi poznorimskega vojaškega spopada," je pojasnila kustosinja za antično arheologijo rimskega obdobja Janka Istenič iz Narodnega muzeja.

Domnevajo sicer, da so odkrili le del območja spopada, je dodala. Iz pisnih virov se da namreč razbrati, da je bitka potekala med Ajdovščino in vzhodneje ležečimi območji, ki se dvigajo proti prelazu na Hrušici. Budanje ležijo med Ajdovščino in Vipavo, v bližini je tudi znani dvorec Zemono.

Da bi lahko potrdili ali ovrgli povezavo najdenih predmetov z bitko, v kateri je rimski cesar Teodozij porazil nasprotnike pod vodstvom Evgenija, bodo potrebne nadaljnje raziskave na terenu. "Tem bo sledila poglobljena analiza vseh najdb in z njimi povezanih podatkov. Na območju že potekajo testni izkopi, s pomočjo katerih so do zdaj raziskali del rimske stavbe, grobišče in raztros novcev," je pojasnila vodja raziskave Vesna Tratnik.

Ali gre pri Budanjah res za prizorišče znamenite bitke pri Mrzli reki, bi lahko bilo jasno v roku nekaj let, predvidevajo v Narodnem muzeju. Hkrati poudarjajo, da ima najdišče velik pomen v širokem mednarodnem merilu, ne glede na povezavo z omenjeno bitko. Drugih najdišč z jasnimi in na prvotnem mestu odkritimi materialnimi sledovi poznorimskega vojaškega življenja namreč ne poznamo, so pojasnili.

"Z bojišč so namreč praviloma pobrali večino materialnih ostankov: najprej zmagovalci, ki so vzeli najdragocenejše predmete ali njihove dele, potem številni drugi, vključno s prebivalci v okolici. Odstranjevanje materialnih sledov spopadov se je potem nadaljevalo, še posebej na območjih intenzivnega človekovega delovanja," je povedala Istenič.

Bitka pri Mrzli reki (Frigidus) je potekala v prvih septembrskih dneh leta 394. Cesar Teodozij, ki je vladal v Konstantinoplu, je leta 380 za državno vero razglasil krščanstvo, izzivalec Evgenij pa je želel ponovno uveljaviti poganstvo. Po poročanju antičnih piscev naj bi Teodozijevi vojski k zmagi poleg tega, da so na njegovo stran množično prestopili Evgenijevi vojaki, pomagala tudi orkanska burja, ki naj bi obračala izstreljene puščice Evgenijeve vojske.

Zmaga Teodozija je tako prinesla dokončno prevlado krščanstva, bitka pa velja tudi za zadnjo veliko rimsko državljansko vojno. Teodozij je bil sicer zadnji cesar celotnega rimskega cesarstva. Ko je leto dni po bitki pri Mrzli reki umrl, sta postala cesarja njegova sinova, en za zahodni, drugi za vzhodni del cesarstva.

Leta 1994 so ob 1600. obletnici bitke v Vrhpolju postavili pomnik Teodoziju.

* Vir: STA   

* Naslovna fotografija: Nejc Dolinar   

Deli Nazaj