Odprava, ki je šla na pot v začetku novembra je po prihodu v bazo (Puesto San Lorenzo) takoj začela z aktivnostmi: nošenjem opreme in hrane (El Rincon–baza), ogledom razmer v steni, pripravo in urejanjem baze ...

Naveza Kurinčič, Mikuž in Koren 9. 11. dostopi pod V steno Cerro San Lorenza, vendar se zaradi močnega vetra zjutraj odpravi nazaj v bazo.

Naveza Domen Kastelic in Domen Petrovčič 10. 11. opravi 4-urni dostop do Cerro Hermoso (2342 m). Nekje na sredi dostopa se ustavita in večino dneva zaradi dežja presedita v šotoru. Zvečer se delno zjasni in premakneta se pod steno. Naslednji dan, 11. 11., ob nekaj močnejših sunkih vetra preplezata novo smer v do takrat še nepreplezani JZ steni: JV greben + Direktna smer, TD-, 80°, M4, 1100 m. Razmere v steni so ugodne, najtežji je izstopni raztežaj in po šestih urah sta na vrhu. Zadovoljna sta nad hitrim plezanjem, saj se že približuje poslabšanje. Z glavnega vrha nadaljujeta proti V vrhu in po JV snežnih pobočjih sestopita pod steno ter istega dne nazaj v bazo.

Sledi obdobje izredno slabega in vetrovnega vremena, ko se člani odprave zadržujejo v bazi Puesto San Lorenzo. Odlično služi stara, a izredno uporabna lesena baraka, obita s pločevino in gašperčkom v notranjosti.

20. 11. obe navezi kreneta pod V steno Cerro San Lorenzo (3706 m). Naveza Kurinčič, Mikuž in Koren ob 19. uri začne plezati v V steni Cerro San Lorenza v vpadnici glavnega vrha in v neprekinjenem plezanju ob 14. uri naslednjega dne dosežejo rob stene po novi smeri (No fiesta, ED+, 1600 m) in stik z grebensko smerjo Sudafricana (Hans Petter Bokker, Russel Dodding, Paul Fatti, Erwin Muller - 1986). Zaradi zelo močnega vetra so se morali odreči vrhu po sicer že preplezanem grebenu in so začeli s spusti ob vrvi po grebenu (Sudafricana) in nato prek severne stene v spodnja snežišča. Tu so lahko tudi prvič prižgali gorilnik, saj zaradi izredno strme in objektivno nevarne stene ter močnega vetra prej to ni bilo mogoče. Nato so prek severnih in severovzhodnih snežišč nadaljevali pod vzhodno steno do svojih stvari in naprej do baze Puesto San Lorenzo, ki so jo doseglji po 40 urni-neprekinjeni akciji.

Naveza Kastelic-Petrovčič 20. 11. v 8 urah dostopi pod skrajno levi del 7 kilometrov široke V stene Cerro San Lorenza, kjer imata ogledano smer med stolpom Pilar Sur in vzhodnim vrhom Cumbre Sur. Uredita si bivak na ledeniku, tik pod ostenjem. Zgodnji dostop 21. 11. je zaradi gaženja daljši od načrtovanega, nekoliko pomagajo zmrznjene plazovine prejšnjega dne in pod strmim delom sta ob jutranjem svitu. Snežno-ledne razmere so zadovoljive in težji odseki plezanja večinoma skoncentrirani v spodnjem in zgornjem delu linije. Zaradi vzhodne orientiranosti je stena hitro obsijana s soncem, zato tu in tam z desne strani prileti navzdol manjša količina snega. Vendar je osrednji del tehnično lažji, napredovanje hitrejše in izpostavljenost majhna. Iztek smeri je do zadnjih nekaj metrov uganka. Na srečo je zalit z ledom in po 13 urah dosežeta rob stene po novi smeri: EXIT, ED, 90°, M, 1000 m. Kamnina v zgornjem delu je izjemno krušljiva in izstop bi bil zato lahko onemogočen. Istega dne, s spusti po vrvi v ledu, sestopita na drugo, nepoznano J stran gore in si v dolini ob jezeru uredita drugi bivak. Tretji dan, 22. 11., sledi dolga celodnevna hoja v bazo, iskanje prehodov po dolini z gosto naraščenim grmičevjem in drevesi, nekajkratno prečkanje hudournika, vzpon in spust čez greben ter naporno stopicanje po ledeniku, posutem s kamenjem.

Potem so sledili dnevi počitka, nošenja opreme do ABC-ja in povratek v civilizacijo. Nekateri člani so obiskali El Calafate in El Chalten, drugi obmorske kraje ob Atlantiku, predvsem pa vsi dneve preživljali ob odlični argentinski kulinariki. Ponovno smo se skupaj dobili 30. 11. popoldan v Rio Galegosu in nato imeli skupni let in prevoz do Slovenije.

Menim, da je bila odprava zelo uspešna. Na isti dan je vzhodna stena Cerro San Lorenza dobila dve prvi, prvenstveni smeri. Po poskušanju številnih odprav (sedem ali osem) smo kot prvi uspeli preplezati vzhodno steno Cerro San Lorenza in izredno dobro izkoristili kratki obdobji lepega vremena. Izbrali smo slog plezanja, ki nam zelo odgovarja ter je v duhu časa in trenda svetovnega alpinizma. Odprava je bila sestavljena iz dveh navez, ki sta delovali ločeno, a smo skupne dneve odlično preživeli in se imeli dobro.

Kronološki potek odprave: 1. 11. – prevoz Ljubljana–Milano in letalski let do New Yorka 2. 11. – letalski let New York–Buenos Aires 3. 11. – letalski let Buenos Aires–Rio Galegos in avtobusni prevoz do Gobernador Gregores 4. 11. – prevoz Gobernador Gregores – izhodišče do baze El Rincon (oprema) – baza (Puesto San Lorenzo) 5. 11. – hoja pod V steno Cerro San Lorenzo – ogled razmer v steni 6. 11. – nošenje opreme baza–El Rincon; ogled J stene Penitentes (Kastelic-Petrovčič) 7. 11. – nošenje opreme baza–El Rincon 8. 11. – počitek 9. 11. – prvi poskus (hoja do pod V stene) 10. 11. – obračanje zaradi premočnega vetra, premik do baze; dostop do Cerro Hermoso (Kastelic-Petrovčič) 11. 11. – hoja do El Rincon; nova smer v Cerro Hermoso (Kastelic-Petrovčič) 12. 11. – nošenje opreme El Rincon–baza 12. do 19.11. – slabo vreme – čakanje (baza) 20. 11. – drugi poskus (hoja do pod V stene in začetek plezanja) 21. 11. – novi smeri v V steni Cerro San Lorenza – plezanje, sestopanje 22. 11. – sestop do baze (Kastelic-Petrovčič) 23. in 24. 11. – počitek; nošenje opreme v El Rincon (Kastelic-Petrovčič) 25. 11. – nošenje opreme v El Rincon in prevoz do Gobernador Gregores 26. 11. – Gobernador Gregores 27. 11. – Gobernador Gregores–Rio Galegos–El Calafate; Puerto Santa Cruz 28. 11. – El Calafate–El Chalten; Purto Santa Cruz 29. 11. – El Chalten; Rio Gallegos 30. 11. – El Chalten–El Calafate–Rio Galegos 1. 12. – letalski let Rio Galegos–Buenos Aires 2. 12. – letalski let Buenos Aires–Miami 3. 12. – letalski let Miami–Milano in prevoz v SLO  

* Povzeto po www.pzs.si  

* Foto: Člani odprave    

Deli Nazaj