Nova-stara smukaška kraljica sveta je odlično opravila svoj najbolj pomemben nastop na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Areju. Štuhčeva je nastopila s startno številko 9 ter s prednostjo kar 49 stotink sekunde prevzela vodstvo v boju za še drugo zlato kolajno.
Ob nastopu Ilke Štuhec je vodila Američanka Lindsey Vonn, ki je na svoji zadnji tekmi nastopila kot tretja, bila na prestolu, a le začasno. V Areju ni bila kos slovenski junakinji zime, na progi se je zadržala skoraj pol sekunde dlje od Štuhčeve, čeprav je v Areju že zmagovala. Štuhčeva se je zelo odločno in pogumno podala v obrambo naslova smukaške prvakinje ter ves čas vodila (-0,41, -0,75, -0,47), ob prihodu v cilj pa mojstrsko izpeljala finalni skok in skozi cilj, v ciljno areno pridrvela kot Pohorje ekspres.
Preostale konkurentke na sicer zelo skrajšanem smuku, ta je bil zaradi spreminjajočega se vremena z drugega rezervnega starta, Ilki niso bile konkurenčne. Še najbolj se ji je približala s startno številko 19 Švicarka Corinne Suter, ki je za zlato Slovenko na vrhu zaostala 23 stotink sekunde.
Štuhčeva je Sloveniji priborila 22. kolajno na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju, sedmo zlato.
Slovenija ima tri šampionke sveta, nosilke zlatih kolajn s svetovnih prvenstev, Matejo Svet v slalomu, dvakrat zlato v smuku Ilko Štuhec in Tino Maze v veleslalomu, superveleslalomu, smuku in alpski kombinaciji.
V ženski konkurenci Slovenke ostajajo svetovne smukaške vladarice. Mazejeva je kot prva Slovenka leta 2015 na SP v Vailu/Beaver Creeku osvojila smukaško zlato, Štuhčeva je dosežek Mazejeve ponovila dve leti kasneje na SP v St. Moritzu ter zlato ubranila na jubilejnem 45. prvenstvu na Švedskem.
S tem se je vpisala tudi v zgodovino svetovnih prvenstev. Je komaj peta smučarka v zgodovini, ki je zlati kolajni v smuku osvojila na zaporednih prvenstvih. Hkrati je prva smučarka v 30 letih, ki je ubranila naslov smukaške svetovne prvakinje. Pred Štuhčevo, ki je letnik 1990, torej še preden se je rodila, je to nazadnje uspelo Švicarki Marii Walliser, svetovni prvakinji v smuku v letih 1987 in 1989.
Postala je prva Slovenka dvakratna svetovna prvakinja v smuku. Mariborčanka je najuspešnejša slovenska smukačica, dvakrat zlata prvakinja ima še pet smukaških zmag v svetovnem pokalu, kar je največ med Slovenci in Slovenkami.
Je edina Slovenka s smukaškim malim kristalnim globusom, tega je osvojila ob koncu sezone 2016/17 svetovnega pokala. Za popoln komplet dosežkov v smuku ji manjka le olimpijska kolajna. Lanske olimpijske igre je izpustila zaradi poškodbe kolena. Tina Maze ima naslova smukaške svetovne prvakinje in olimpijske prvakinje.