Lavaredo Ultra Trail v Dolomitih, en izmed najbolj legendarnih ultra tekov, je dobil ime po znamenitih vršacih Tre Cime (Tre Cime di Lavaredo), ki jih trasa obkroži.  Na letošnji 14. izvedbi so se tekači lahko pomerili v štirih kategorijah 120 km, 80 km 48 km in 20 km. V biseru Dolomitov, v Cortini d'Ampezzo v Italiji, se je zbralo več kot 3200 tekačev, od tega kar 64 Slovencev, kar nekaj tudi iz naših krajev, ki so nastopali na različnih razdaljah in z različnimi pričakovanji.

Na najdaljši in najzahtevnejši preizkušnji se je preizkusilo 1357 tekačev iz vsega sveta, med njimi 152 žensk. Na startu je bilo 20 Slovencev, prevladovali pa so seveda Italijani. Trasa se razprostira na 120 kilometrih in tekači morajo premagati skupno približno 5.800 metrov pozitivne višinske razlike. Traso vseskozi spremljajo tritisočak, kot so Cristallo, Passo Tre Croci, Lago di Sorapiss, Antelao, Tofane, Croda dei Toni, Cima Undici, na Forcella Col dei Bos (2331m) se pokaže tudi najvišja Marmolada, pa še Forcella Giao (2360m), Forcella Ambrizola (2277m) in drugi. 

V cilj je prišlo 831 tekačev (61%), med njimi 101 ženska. Najhitreje je letos 120 kilometrov pretekel Nemec Hannes Namberger, ki je s traso opravil v času 12:02:12 (povprečna hitrost 10 km/h). Pri ženskah pa je slavila Franzozinja Camille Bruyas, s časom 14:06:16 (povprečna hitrost 8,6 km/h). 

Med Slovenci se je najbolje odrezal Velibor Jovanović, ki je zasedel 34. mesto s časom 16:18 ter Bogdana Krašovec, ki je zasedla 25. mesto med ženskami s časom 20:55  Vsi člani ekipe #UTVV Race Team SportHG, Andi Mamić, Anja in Tomi Klančnik so se tekme La sportiva lavaredo ultra trail (LUT) udeležili prvič in jo tudi uspešno zaključili. Andi je bil s časom 17 ur in 17 minut drugi najhitrejši Slovenec na 57. mestu, Anja pa s časom 24 ur in 50 min tretja najhitrejša Slovenka na 65. mestu med ženskami.

Po tekmi so takole strnili svoje misli:

Andi Mamić: LUT je povsem dosegel moja pričakovanja, na tekmo sem prišel solidno pripravljen, ozaveščen do kje sega moj domet, zato sem si nekaj rezerve vseeno pustil za drugič. Kljub odločitvi, da te tekme ne bom jemal preveč tekmovalno, sem imel svoje krize, celoten izziv pa me je vseeno izčrpal, dejavnikov za to je pa mnogo. Predvsem pa sem dobil dobre informacije za svoje ambicije v nadaljevanju sezone - konec avgusta me namreč čaka 3 krat daljša razdalja, s 4 do 5 krat več višinske razlike in vsemi drugimi pogoji. Na LUT pa se zagotovo še vrnem...

Anja Klančnik: Obvestilo, da tekma bo me je kar presenetilo in seveda spodbudilo k treningu. Dolomite poznam zelo malo, morda sem prav zato komaj čakala, da jih doživim. Še nikoli se nisem tako veselila naslednjega vzpona z legendarnimi vršaci, naslednjega spusta z prečenjem (bredenjem) po novi reki ali naslednjega prelaza z novim pogled na izjemno lepoto. Nočni del je bil kar hladen, a polna luna je tako osvetljevala Cristallino d'Ampezzo, da sem komaj čakala jutro. Res ni besed, ki bi opisale ta trail  - saj je čudovit, a hkrati težak. Tehničnost se je z vsakim kilometrom povečevala in ni popustila do konca. Trail je poseben tudi zaradi velikega števila tekačev, zato na progi praktično nikoli nisi sam; ob progi pa ter neprekinjenega navajanja mimoidočih ter prostovoljcev. Najlepše pa je bilo srečevati Slovence, nasmejane in motivirane. Pred 100 km je sledil še zadnji težak vzpon do koče Averau na 2413 metrih, ter prelaz Forcella Giau. Nato nam je zaključni del popestrila nevihta in nam pospešila spust preko Modevala na Rifgua Croda da Lago ter v Cortino d'Ampezzo. Prihod v cilj je nepozaben, predvsem pa ultraško doživetje po tako edinstveni pokrajini.

Tomi Klančnik: Po letu in pol brez tekme sem si moral v glavi narediti kar načrt, kako se pripraviti na to preizkušnjo, vendar sem bil sam nad sabo presenečen, kako sproščeno in pravočasno sem si vse organiziral. Tudi vremenska napoved je bila idealna in vse stvari sem zelo poenostavil in naložil v nahrbtnik res najnujnejše, kar se je izkazalo za povsem dovolj, oziroma še preveč. Naslednjič bom jedel samo kruh in kakšno frutabelo ter pil cedevito, na okrepčevalnicah pa kakšen kozarec kokakole. Mogoče bo to prepričalo moj želodec, da mi ne bo nagajal kot tokrat, ko je protestiral verjetno predvsem zaradi hitrejšega tempa in vročine. Ni pa to nič zmanjšalo mojega globokega doživetja čudovite narave in stolpičastih vršacev mogočnih Dolomitov. Za zaključek pa še najlepše: z roko v roki skozi nevihto priteči v cilj najinega prvega Lavaredo Ultra Traila.

Podrobne rezultate si lahko ogledate na tej povezavi. 

Povzeto po: Be-Active.si 

Fotografije: Be-Active & Kristina Mamič

Deli Nazaj