Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteNa današnji dan pred četrt stoletja (13. januarja 1996) je bilo na Otlici ustanovljeno društvo Gora, ki je kmalu postalo gonilo družbenega življenja na tej visoki planoti nad Vipavsko dolino. Deset ustanovnih članov se je zavezalo, da bodo svoj prosti čas namenili »ohranjanju, varovanju, raziskovanju in promoviranju naravnih lepot Gore ter njene kulturne, etnološke, sociološke in zgodovinske dediščine ter ljudskih običajev in na področju športnih in turističnih dejavnosti,« kot izhaja iz zapisnika ustanovnega občnega zbora.
Imenitno izhodišče je predstavljala 100-letnica prve smučarske tekme v tem delu Evrope, ki je leta 1895 potekala z Dola (Predmeje) na najvišji vrh Trnovske planote Mali Golak. 'Zakrivil' jo je nadučitelj Edmund Čibej, ki je iz Norveške naročil prve 'snežke', ta priprava pa se je hitro prijela med gozdarji in lovci, saj jim je omogočala hitrejše gibanje po 'debelem' snegu. Sto let po tem so z replikami teh smuči in v pedantno izdelani opravi člani skupine, poimenovani seveda po Čibeju, prekrižarili alpsko Evropo in na največjih tekmovanjih starosvetnega smučanja kar sedemkrat stali na najvišji stopnički. Glas Gore so ponesli v svet s promocijskimi nastopi na največjih smučarskih dogodkih pri nas (Zlata lisica, Vitranc, Planica). Tudi v 'zelenih' zimah so s požrtvovalnostjo uspeli izpeljati 20 Filipovih tekov in spustov na Predmeji (plus dve mednarodni tekmovanji s staro opremo na Cerknem) in po združitvi s smučarskim klubom še tekmovanja v smučarskih skokih v Tihi dolini. Če so starejši člani nastopali s staro opremo, pa je mlade pritegnilo telemark smučanje (s prosto peto). Klemen Žonta je tako na svetovnem prvenstvu na Norveškem (2002) med mladinci osvojil bronasto kolajno!
S širjenjem dejavnosti in rastjo članstva so razvijali infrastrukturo - športni park s prireditvenim prostorom in velikim šotorom, društveni prostori pa so prerasli v kočo, ki ima danes status planinske postojanke.
Daleč največji projekt društva pa je bilo obeleževanje 400-letnice naselitve Gore leta 2001, ki se je sklenilo z nepozabno uprizoritvijo prelomnih dogodkov v zgodovini Gore – na prostem, na množičnem srečanju Gorjanov - živečih na Gori in od drugod. V tem sklopu je bil postavljen bronasti kip Matere Gorjanke (avtor Zmago Posega), ki je danes prepoznavna turistična točka Gore. Ob številnih razstavah, literarnih večerih in drugih dogodkih je jubilejno leto 2001 zaznamoval zbornik Mati Gora, kapitalno delo na tisoč straneh o vseh vidikih življenja Gore od poselitve naprej, ki ga je v smiselno celoto oblikoval urednik Franc Černigoj.
Posebnost društva je namreč tudi založniška dejavnost. Poleg zbornika je društvo izdalo več knjig domačih ustvarjalcev (Franca in Alda Černigoja, Bojana Bizjaka, Elvice Velikonja …) in zbrana dela Edmunda Čibeja. Na knjižni polici v društvenih prostorih je poleg teh zbranih še več kot sto publikacij, ki se nanašajo na Goro ali so jih napisali Gorjani. Poseben pomen polici daje še 61 številk revije Gora, ki je izhajala od 1998. do 2016. leta.
Razvejana dejavnost v društvu se izvaja skozi sekcije. Tako planinska sekcija skrbi za priložnostne ali tradicionalne pohode, med njimi tudi ‘Po Dolu gor in dol’, prvi tematski poti na Gori, ki jo je društvo uredilo leta 1999, prvi pa se je po njej podal tedanji slovenski predsednik Milan Kučan.
Ob predanem delu članstva in številnih podpornikov je društvo finančna sredstva pridobivalo tudi s prirejanjem zabavnih (komercialnih) dogodkov, med katerimi ostajajo tisočim obiskovalcem v spominu kravje rulete … Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora je pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, prejelo je priznanje občine Ajdovščina, priznanje za najboljši smučarski klub v Sloveniji za sezono 1999/2000 in pa Turistični nagelj Turistične zveze Slovenije.
Društvo Gora je v življenje Gore nedvomno vneslo novo dimenzijo, pritegnilo k posameznim projektom ostale organizacije in društva ter z uspešnim delom spodbudilo ustanovitev novih društev.
Na čelu društva Gora se je v tem času zvrstilo 11 predsednikov, med njimi je bil tudi Emil Velikonja, ki je opravljal še druge vodstvene funkcije: »Vseskozi sem zraven, zato si upam trditi, da brez res izjemnih dosežkov društva Gora Gora nikoli ne bi bila to, kar je. Priznanj je veliko, vendar so zame največje priznanje solze sreče tistih Gorjanov, ki jim usoda ni dala, da bi preživeli svoje življenje tu, na Gori, pa se udeležujejo naših srečanj in dogodkov. Po uspešni 400-letnici smo menili, da smo nalogo opravili in da lahko društvo tudi razpustimo. Pa ga nismo. Prišle so nove ideje, prišli so novi ljudje. Sedaj društvo vodi mlajše vodstvo. Verjamem, da bo znalo nove ideje uporabiti za nov zagon v razvoju društva in Gore kot celote. Naredimo še kaj za to našo Mater Goro!«
* Vir in fotografije: Društvo Gora