Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteV današnjih časih, ko se vse bolj poudarja pomen ohranjanja narave, je najbrž že prav vsakomur, ki bere te vrstice, prišla na uho besedna zveza Natura 2000 in z njo povezani različni programi varovanja biotske raznovrstnosti. Z namenom ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali ogroženi zaradi dejavnosti človeka, enega od takšnih projektov s skupnimi močmi uresničujejo tudi občine celotne Vipavske doline (nekateri kot člani konzorcija partnerjev projekta, ostali pa kot pridruženi člani).
Osrednje jedro, na katerega se osredotoča projekt VIPava je reka Vipava in življenje ob njej. Ste vedeli, da je v naših krajih prisotna, a hkrati tudi zelo redka živalska vrsta vidra? Ali da edini slovenski sladkovodni domorodni vrsti želve z imenom močvirska sklednica grozi izumrtje, ker ljudje v naravo odlagajo t. i. hišne ljubljenčke, ki močvirski sklednici predstavljajo hudo konkurenco? Namen projekta VIPava je prav ohranitev takšnih samoumevnih, a hkrati izumirajočih vrst, ki so zaradi človeških posegov na robu preživetja. Mednje poleg obeh zgoraj omenjenih spadajo še laška žaba, veliki pupek, hribski urh, močvirski krešič, črnočeli srakoper, hribski škerjanec, strašnični mravljiščar in rogač; vrste, za katere morda niste slišali prav zato, ker so že tako zelo redke.
Člani projekta VIPava, med katere sodijo Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Direkcija Republike Slovenije za vode, Občina Ajdovščina, Občina Miren-Kostanjevica ter Mestna občina Nova Gorica, so prvi korak k ohranitvi ogroženih vrst naredili z opazovanjem stanja teh vrst. S popisovanjem sledi, iztrebkov in osebkov že od pričetka projekta ocenjujejo njihovo ohranitveno stanje ter na ta način merijo velikost populacije, invazivke, kot so tujerodne vrste želv, predvsem okrasne gizdavke, pa izlavljajo in evtanazirajo (dejavnost, ki sicer poteka v spodnjem delu Vipavske doline). Ker gre za vrste, ki večinoma prebivajo v vodi, je bila ena od logičnih rešitev ureditev njihovega vodnega habitata, torej reke Vipave in območij ob njej. Stanje vodnih in obvodnih vrst se je namreč s človeškimi posegi v strugo reke drastično slabšalo. Struga reka Vipave je takšne invazivne posege utrpela v 80. letih, ko je bila regulirana, kar pomeni, da so jo na mnogih odsekih izravnali, nastale stranske rokave pa popolnoma ali deloma zasuli. S tem se je razpoložljiva vodna površina zmanjšala, kar je, prvič, privedlo do skrčenja na vodo vezanih habitatov (npr. vidre in vodnih organizmov, s katerimi se ta hrani), drugič pa do poplav reke, ki se je pričela razlivati čez sosednja polja in poti. Nova struga je sicer z rokavom ostala povezana preko cevnih propustov, a zaradi majhnega strmca je v času visokih voda začelo prihajati do odlaganja usedlin v začetnem delu rokava. Izoblikoval se je čep, ki ob nizkih vodostajih preprečuje pretok vode skozi rokav.
Večji poseg za izboljšanje stanja je na Ajdovskem tako že doletel zaprti rokav pri Brjah, eno pomembnejših območij za ciljne vrste dvoživk (zgoraj omenjeni laška žaba, veliki pupek, hribski urh ter močvirski krešič) v Vipavski dolini, kjer se je s sanacijo stranskega rokava reke ter izkopom kal in mlak na priležnih močvirskih območjih izboljšalo hidrološko stanje za vse organizme, vezane na vodna in močvirna območja, hkrati pa vzpostavilo stalni pretok vode skozenj. Nekdaj zapuščeni rokav pri Brjah tako že od lanskega poletja diha svobodneje, saj se je v njem očistilo oba vtoka, ki ga povezujeta z glavno strugo, na njegovo dno pa so namestili usedalnik, iz katerega se bodo nabrane usedline v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode od zdaj redno čistile. Oko mimoidočih sprehajalcev pa je gotovo že pritegnila tudi novo vzpostavljena sonaravna linija brežin rokava.
Podoben poseg zdaj čaka tudi popolnoma zasuti meander reke Vipave pri Dolenjah, saj se bo tudi tu kot v rokav pri Brjah namestilo usedalnik in tako vzpostavilo stalen pretok vode. Na ta način se bo površina vodnega telesa precej povečala. Poseg bo pozitivno vplival tudi na namočenost območja med rokavom in glavno strugo reke Vipave ter tako izboljšal in obnovil habitat radožive vidre. Tišino obvodnega življenja bo za kratek čas prav v tem mesecu zmotil hrup gradbenih strojev, ki bodo izsušeni meander ponovno oživili.
Sanacijo bodo na tem območju doživeli tudi vtok v rokav z imenom Mlinščica za Novakov mlin (mlinščica je sicer del potoka ali reke, speljan k mlinu) ter štiri pregrade zgornjega toka reke Vipave (dve v vipavski in dve v ajdovski občini). Novakov mlin se je do regulacije reke Vipave nahajal ob glavni rečni strugi reke Vipave. Z regulacijo se je podoba rečne struge na tem mestu popolnoma spremenila, saj je bila glavnina vode preusmerjena v na novo izkopano regulirano strugo. Nekoč glavna struga Vipave, ki je ohranila tudi lastnosti naravne struge (neutrjeni bregovi ipd.), pa je po regulaciji postala stranski rokav reke z imenom Novakova mlinščica. Novakov mlin je danes podrtija, mlinščica ob njem pa ostaja bogata z ribami in ostalimi vodnimi organizmi, hkrati pa s poraščenostjo svojih bregov in mestoma ohranjenim poplavnim gozdom predstavlja pomemben prehranjevalni habitat vidre. Vtok v mlinščico je reguliran preko sistema zapornic, ki pa ne deluje. Posledično se ob visokih vodah dogaja, da prihaja v začetnem delu do zasutja struge z naplavinami do te mere, da se popolnoma prekine dotok vode iz matične struge in mlinščica presuši. Za preprečitev tega dogajanja bo tako v letošnjem letu opravljena sonaravna sanacija vtoka vode v mlinščico.
Zanemarljiv pa ne bo niti poseg na štirih še edinih za vodne organizme neprehodnih pregradah zgornjega toka reke Vipave. Sedaj enostopenjske pragove se bo letos preoblikovalo v sonaravne večstopenjske drče in tako trajno zagotovilo prehodnost in nove mikrohabitate za tukajšnje vrste.
Aktivnosti, ki bodo odločno pripomogle k izboljšanju življenja ob Vipavi, je še veliko več. Poleg tistih, ki bodo koristile predvsem naravi (na Ajdovskem posek gozda nad Gojačami za obnovitev habitata hribskega škrjanca ter vzpostavitev drevesnih pasov na Ajdovskem polju za gnezdenje črnočelega srakoperja), so predvidene tudi takšne, ki bodo pozitivno vplivale tudi na prebivalce in obiskovalce naše rajske doline. Ob vsej strugi se bo namreč temeljito uredila tematska učna pot, že obstoječa trasa od Vipave prav do italijanske meje, v kateri bodo lahko uživali tako kolesarji kot tudi tekači in pohodniki. Ti se bodo na poti lahko odpočili na novo vzpostavljenih počivališčih s klopmi, si v okviru projekta nastale ptičje opazovalnice na območju renškega glinokopa ogledali vodne in obvodne ptice ter se podali čez novonastalo brv na Goriškem. Pot, ki bo kot glavno sporočilo združevala vzajemnost človeka in narave, bodo sodelavci na ajdovski občini nadgradili še z mobilno aplikacijo in tiskanim zemljevidom.
In če smo pri želvah že pričeli, naj z njimi tudi končamo. Četudi človek močno krči, fragmentira in onesnažuje življenjski prostor domorodne močvirske sklednice, bo z obnovitvijo svojega habitata zdaj lahko živela nekoliko bolj mirno. Upanje pa bo vzklilo tudi za invazivno vrsto želv. Za preprečevanje njihovega nadaljnjega vnosa v okolje bo namreč širši javnosti predstavljen nov, inovativen način gojenja živali doma – prototip permakulturnih terarijev, ki so samozadostni in ne rabijo čiščenja, v njih pa je poleg želv mogoče gojiti še okrasne oziroma kulturne rastline. Upamo, da bo tako poskrbljeno tudi za to vrsto, vseeno pa, preden si jo omislite, premislite še enkrat.
* Članek je bil prvotno objavljen v marčevski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina.