Kdor je kadarkoli pretekel nekaj kilometrov ali se povzpel na bližnji hrib, ve kako lahko taki trenutki motivirajo vse naše nadaljnje dni. In kdor je okusil zadovoljstvo dobrodelnosti, ve da si veliko bolj srečen ko daješ in ne samo prejemaš. Marsikdo iz Vipavske doline je to zgodbo doživel in s tem oblikoval sam dogodek, a hkrati je ta njegova izkušnja oblikovala njega samega.

Letošnja velika novost je bil tudi prenos dogodka preko LIVE STREAM. Projekt je bil tehnično obsežen in je zahteval veliko priprave in angažiranosti. Ekipa snemalcev in povezovalec so v soboto zjutraj pričeli oddajanje ter najprej spremljali štart v Vipavskem križu, nato pa povzeli nočno dogajanja na trasi. Podrobno so opisali tudi potek vseh tras, ter tako celostno predstavili prelepo Vipavsko dolino. Spremljali so tudi vodilne tekače ter v živo povzeli zgodbe in celotno dogajanje na progi, na okrepčevalnicah ter v cilju. Ta novost je dobrodošla predvsem za tuje tekače, saj omogoča spremljanje vsega dogajanja in predvsem ažurno poročanje o zmagovalcih. Hkrati pa dvigne nivo profesionalnosti, saj omogoča učinkovito in celovito turistično prezentacijo Vipavske doline in tudi predstavitev sponzorjev.

Vsekakor moramo najprej omeniti zmagovalca – glavnega »Emperorja«, ki je za svojih 160 km potreboval 20 ur. Pa ne zato, ker je Poljak Roman Ficek naredil neverjeten rekord, ampak zato, ker je marsikomu na okrepčevalnici naredil sive lasje. Pri logistični pripravi je zelo pomembna časovnica, na kateri so navedeni okvirni časi prihoda najhitrejših tekačev na okrepčevalnice; kar seveda odredi tudi pripravo in odpiranje okrepčevalnic po celotni dolini. Ta časovnica ima kar nekaj časovne rezerve, a letos ni bilo tako. Poljak je s svojim tempom praktično ves čas presenečal! Letošnji sistem spremljanja tekačev s sledilci GPS je bil odličen, tako da smo Poljaka s številko 17 ves čas imeli na očeh ter po javljanju vodij iz okrepčevalnic kdaj je zapustil lokacijo, tudi preračunali kdaj pride na naslednjo – ki se je tako lahko pripravila. Vsekakor je tudi možnost spremljanja tekačev oblikovalo letošnji UTVV. Stalno sledenje namreč poveča varnost tekačev, odzivnost organizatorjev vsakokrat, ko nekdo že za malo zaide iz poti ter predvsem v primeru odstopa. Prav tako pa olajša delo na okrepčevalnicah ter v bazi, saj vedo, kdaj lahko pričakujejo večje število tekačev.

Vsekakor moramo omeniti še našega najbolj borbenega »Emperorja«, ki je za svojih 160 km potreboval 45 ur in 32 minut. Temnopolti tekač Meheza Walla iz Toga, ki trenutno živi v Franciji, je našemu dogodku dal posebno zgodbo. S svojim tekom je lovil časovne omejitve na progi in prostovoljci so mu na vse možne načine pomagali: nekateri so ga pričakali sredi gozda ter ga pospremili, mu pripravili harmonikarsko motivacijo, ga podkrepili s čevapčiči ter pico, dali sendvič za v nahrbtnik, navijali na vse možne načine in prav vsi so upali, da bo prišel v cilj. Pred zadnjim časovnim limitom iz vrha Sv. Socerba je poklical organizatorje in prosil, da ga spustimo, četudi ne pride v limitu. Vendar pa vsi vemo, da so časovne zapore nujne in odgovorili smo mu le, da mora ob 8:00 zapustiti Podnanos. Hkrati nam je bilo žal, ker smo se zavedali, da je to glede na njegov tempo praktično nemogoče. Na naše veliko presenečenje pa se je Walla ob 8:00 že mastil s toplo hrano v Podnanosu in to za črto, ki je merila čas. Njemu na čast so namreč Tekači Vipavske doline okrepčevalnico prestavili in mu tako omogočili, da je ujel časovno zaporo in se hkrati tudi najedel. Srčnost in iznajdljivost sta mu dala moč, da je suvereno opravil z Nanosom ter ob koncu zapisal: »UTVV je najboljša in meni najlepša tekma. Celotna dolina je bila mobilizirana zame, otroci so me spremljali na poti, prostovoljci so mi svetili na pot, celo mame so me spodbujale ter tekle z menoj in mi tako omogočile, da sem ulovil časovni limit. Na cesto so celo napisali moje ime, tega še nisem doživel! Ja presrečen sem, še je človeštvo na tej zemlji in to mi omogoča, da tudi jaz lahko črpam svojo moč. Taka doživetja so potrditev mojih sanj in zdaj lahko srečen umrem, a ne-ne bom zdaj – bom enkrat kasneje. UTVV si bom zapomnil kot mojo najboljšo življenjsko izkušnjo, hvala za vso motivacijo in srčnost, najboljši ste! Veliko tekem sem že odtekel in lahko rečem, da si zaslužite Salomon Golden Trail serijo in tudi serijo UTMB! «

Prostovoljci so zelo veseli takih odzivov  - Barbara iz okrepčevalnice Abram: »Uau! Kako lepe besede, kakšen kompliment! Ena tistih situacij, ko človek ne ve, ali je tekač tisti, ki oblikuje tekmo ali je tekma tista, ki oblikuje tekača! Da cela čudovita Vipavska dolina tako diha z UTVV in vsakim udeleženim, ste pa zaslužni prav organizatorji. Čestitke in spoštovanje. g. Walla vam pa lahko rečem le - šampioni ste«         

Italijan Stefano Piccioli: »Na Vipava Valley Ultra trail  sem pretekel 163 km z 6700m vzpone in to v času 40 ur. Kljub bolečim mišicam sem več kot zadovoljen, saj je bila tekma res vrhunska in sem jo zato uvrstil tudi že na moj koledar prihodnjega leta. Ne morem pozabiti, da sem ob treh zjutraj prišel na okrepčevalnico, kjer so prostovoljci s petjem in bobni navijali prav zame! Tudi hrana je bila odlična, ker mi pomaga pri teku. Res velika hvala vsem organizatorjem in prostovoljcem na teku UTVV – hvala vam za vso strast, ki so jo vložili, da je ta tekma vrhunska!!!!!!!!«

Švicar Joachim Bühler: »Odlična organizacija, izjemno prijazni prostovoljci, ki so res iskreno in ljubeče pripravljeni pomagati. Tekma, ki se te osebno dotakne.«

Še besede italijanskega ultraša Vittoria Benvenuti, ki je že pretekel vse najdaljše  tekme na svetu: »Ta vikend sem bil v Sloveniji na ultraškem dogodku UTVV. To je bila tekma polna izzivov, brez popuščanja, izziv, z dolgo nočno izmeno. Okrepčevalnice so bile polne navdušenja - sredi noči, v gozdu so me bodrili takti glasbe in vsakega tekača so pričakali z navdušenjem. Na vsaki okrepčevalnici smo jedli nekaj drugega – čevapčiče, izpod peke, zrezek, ter pico! Neverjetno! Čestitke organizatorjem za tako strast in energijo! «

Tudi odzivi slovenskih tekačev so inspiracijski.

Andraž Pogorevec je po UTVV zapisal: »Prvič sem se udeležil vašega trail teka na 106 km razdalji, saj sem se šele letošnje leto začel resneje ukvarjati s trail teki. Na srečo se mi je vse poklopilo in osvojil sem 2. mesto. Tekma pa je bila od vsega začetka vrhunska... Vrhunska organizacija, proga odlično označena, na postojankah odlično vzdušje... Skratka fenomenalno. Prav tako sem v tem tednu spoznal Vipavsko dolino in moram priznati, da se mi je še bolj vtisnila v spomin njena čudovita narava in tekaške stezice, ki jo oblegajo. Pohvale organizaciji in hvala za čudoviti spomin, ki ga bom nosil vse življenje v sebi !!!!!!! ČESTITKE in poklon vsem prostovoljcem in organizatorju.«

Peter Macuh: »Čestitam vsem ostalim, ki so prišli preizkušati svoje meje na katero od prog. In čestitke organizatorju, ki jim je uspel veličasten dogodek. Proga ni lahka. Je pravi test za raziskovanje lastnih meja.«

Aljoša: »Hvala za še eno lepo zgodbo, odlično organizacijo, sploh v času covid blaznosti. Za najlepše vreme, ki je bilo tako prav zaradi pozitive pri vseh, ki se trudite, da je UTVV to kar je. Najboljši! Hvala vsem prostovoljcem na okrepčevalnicah in na trasi. «

Dušan Rauter: »In za konec še par besed o organizaciji. Kapo dol, se vidi, da zadevo organizirajo ljudje, ki živijo s trail tekom in vedo, kako se zadevi streže. Vse je bilo, kot se spodobi. Proga odlično označena, okrepčevalnice primerno založene, prostovoljci zelo prijazni in ustrežljivi, 2 točki z opremo na 100 kilometrov sta redki luksuz. Če še napeljejo žičnico čez zadnje skale ali tam naredijo poletno sankališče preko, da se zapeljemo, bo pa že kičasto :) Malo se šalim :) Hvala organizatorjem :).«

Gregor Sterle, prostovoljec: »Tako sem v zgodnjem mrzlem sobotnem jutru za trening najprej zagrizel v tekmovalno UTVV traso čez Nanos, jo po 40 kilometrskem sedem urnem navijanju ter vzpodbujanju tekmovalcev sklenil v Vipavi in dan v ciljni ravnini pobirajoč GPS sledilnike tekmovalcev s 100 miljske in 100 kilometrske proge zaključil v nedeljo ob eni uri zjutraj. Moj prispevek h tekmi je bil sicer skromen, a tudi to delo mora nekdo opraviti. S tem sem končno dobil priložnost videti tekmo tudi z "druge" strani, se sproščeno spočit podružiti z organizatorji, navijači, tekmovalci in iz srca iskreno čestitati tekačem ob prihodu v cilj - biti priča njihovemu veselju je bilo nekaj neprecenljivega. Sploh zato, ker iz lastnih izkušenj točno vem, kaj človek občuti, ko z lastnimi nogami premaga komajda predstavljive razdalje in se pri tem naužije vseh čudežnih lepot narave ob poti!«

Naj zaključimo z eno neverjetno zgodbo, ki se je odvila sredi noči  v ciljnem prostoru v Vipavi. Po 100 km skupnega teka sta namreč v cilj skupaj pritekla Hrvat in Hrvatica, z roko v roki - vsa vesela sta se objela in dobila medaljo. Kar naenkrat pa je iz svojega tekaškega nahrbtnika vzel majhno škatlico ter svojo so-tekačico zasnubil ter ji ponudil prstan. Vsi, ki so bili takrat v cilju so jokali – čeprav je rekla DA. Tudi mi jima želimo, da bi ju tek in narava še naprej povezovala ter jima dajala novo motivacijo in energijo. Tako kot tudi vsem vam!

Mi smo naredili že nov korak, usmerjen proti 2022, saj smo že začeli s pripravami na 7. izvedbo dogodka UTVV, ki bo ponovno v spomladanskem terminu in sicer med 6. in 8. majem 2022!

Vabljeni, registrirajte se in pridite k nam kot tekači ali pa sodelujete kot prostovoljci – prav vseh smo veseli! Morda bo prav zaradi UTVV tudi vaše življenje aktivnejše in polno novih doživetij!

Deli Nazaj