Običaj je, da vinarji na pokušino mladega vina in martinovo gostijo povabijo vse, ki so pomagali pri obiranju grozdja. Številni vinarji iz Vipavske doline priložnost izkoristijo za to, da vrata svojih vinskih hramov odprejo tudi vsem ljubiteljem žlahtnih vin, pridelanih iz grozdja, ki je zraslo pod soncem in ga preveva vonj po burji. Niz zanimivih prireditev je razporejen tako, da lahko obiskovalci v različnih krajih obiščejo več dogodkov ter spoznajo vso raznolikost vipavske vinske in kulinarične ponudbe, bogastvo kulturnega izročila in pristno veselje, ki spremlja največji vinski praznik v letu. Nekatere vasi na Vipavskem prirejajo skupna martinovanja, v nekaterih vaseh na izbrani dan vinarji sočasno povabijo na pokušino v svoje vinske hrame, ponekod pa obiskovalce presenetijo še s kakšno drugo zanimivostjo, kjer ima glavno besedo seveda vino. Tako je bilo, na primer, letos na Slapu, kjer se je sedem vinarjev odločilo, da bo združilo moči in naredilo eno vino. Ste že slišali za pet-nat? To je 'ljubkovalna' okrajšava za francoski izraz petillant-naturelle. V prevodu ga lahko razumemo kot 'naravno peneče'. To pomeni, da vino, še preden se prvo vrenje konča, napolnijo v steklenice in pustijo, da se proces v njih dokončno odvije.

»Lahko bi rekli, da je to nekakšen predhodnik šampanjca,« pojasnjuje Denis Jež,  direktor Zavoda Slap. »Na pomoč nam je priskočil enolog, ki je izmeril karakteristike grozdja posameznega vinarja, nato pa se je odločil, koliko vsakega grozdja bo dal v novo vino. Naša prva polnitev tega vina se je na mednarodnem ocenjevanju Glass of Bubbles v Londonu konec oktobra odlično izkazala, saj je prejela srebrno medaljo,« poudarja sogovornik. Slap je med obiskovalci odprtih vinskih hramov Vipavske doline očitno nadvse priljubljen, saj je bila lanska prireditev razprodana že nekaj dni pred njenim začetkom. »K temu je zagotovo pripomogla tradicija dogodka v vasi, ki že od vsega začetka sodeluje v nizu prireditev odprtih hramov Vipavske doline. Del uspeha pa zagotovo tiči v tem, da se naši vinarji znajo usesti za skupno mizo in dogovoriti, kako bodo dogodek s skupnimi močmi izpeljali. To se potem pozna tudi na samem dogodku,« je prepričan Denis Jež. Na Slapu imajo sicer veliko načrtov tudi v prihodnje: nenazadnje bo vas letošnje leto praznovala 800-letnico prve pisne omembe kraja in 150-letnico odprtja prve kmetijske šole na naših tleh v slovenskem jeziku.

Z dogajanjem so nadvse zadovoljni tudi na Brjah. Kot pravi Aleks Mihelj, zastopnik Turističnega in vinarskega društva Brje, so na odprtju vinskih hramov namreč našteli okrog 300 ljudi, skupaj z velikim koncertom, ki so ga ob tej priložnosti izpeljali, pa je bilo obiskovalcev še občutno več, in sicer med 1300 in 1400. Med obiskovalci so gostje iz vse Slovenije, še zlasti iz Ljubljane, Gorenjske in Štajerske. »Z dnevom odprtih kleti lahko vinarji pokažejo vse, kar znajo, obenem pa postrežejo z različnimi vzorci svojih vin, kar vpliva tudi na prodajo vin. Letos je na prireditvi sodelovalo osem vinarjev, vsak je ponudil med šestimi in desetimi vzorci svojih vin, tako da je bila ponudba resnično nadvse raznolika in bogata,« ocenjuje sogovornik. Vasi, ki pripravljajo martinovanja, seveda dodobra premislijo, kako bi obiskovalcem približali še kaj drugega kot vino in hrano, ponudijo jim svoje posebnosti, svojo kulturo in slikovito preteklost, vsaka na svoj način. Odziv je vedno znova izjemen. In kar je najbolj pomembno – ljudje od blizu in daleč se vsako leto znova vračajo v Vipavsko dolino, da z Vipavci skupaj praznujejo tudi vsi tisti obiskovalci, ki imajo radi ta del naše dežele in cenijo vipavska vina. Nenazadnje je to tudi cilj prireditve: povezati ljudi v prizadevanju in širjenju kulture, ki se poraja z vinom, kulture gojenja trte, negovanja vina in kulture pitja.

* Članek je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Naslovna fotografija: Jan Čermelj

Deli Nazaj